zadolženost

Dobičkonosni, vendar nelikvidni blagovni producenti – svojevrsten paradoksalni fenomen v realnem sektorju gospodarstva

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, POSLOVANJE|Tags: , , , , , , |

Dobičkonosni vendar nelikvidni blagovni producenti _svojevrsten paradoksalni fenomen v realnem sektorju gospodarstva Kratek povzetek: Tudi poslovno uspešni blagovni producenti so se v zadnjih nekaj letih po nastopu finančne krize in gospodarske recesije v letu 2008 znašli v izjemno težavnih likvidnostnih razmerah. V realnem sektorju gospodarstva posluje še vedno nekaj velikih podjetij, ki so poslovno uspešna, čeprav je kriza poslabšala njihove poslovne rezultate (manjši dobiček, nižja vrednost delnice), med katerimi pa so tudi taka, ki se soočajo z likvidnostnimi težavami. Med blagovnimi producenti so srednja in mala podjetja, ki so dobičkonosna in imajo razmeroma visok donos kot posledico v preteklosti sprejetih preudarnih poslovnih in investicijskih odločitev. Na žalost pa so se mnoga izmed njih kljub poslovni uspešnosti, merjeni ali z dobičkonosnostjo prodaje ali z dodano vrednostjo na zaposlenega ali pa z donosnostjo kapitala, ujela v likvidnostno past. V obeh primerih gre za svojevrsten paradoks, ki ga lahko označimo ''dobičkonosna, a nelikvidna podjetja'' (profit rich and cash poor). V svojem prispevku se avtor ukvarja prav s tem fenomenom. Razloge za zaostrene likvidnostne razmere poslovno uspešnih blagovnih producentov bi lahko pripisali zaostrenim pogojem na finančnih trgih, kjer še vedno prevladuje nezaupanje finančnih institucij in njihova zadržanost pri kreditiranju blagovnih producentov (kreditni krč), splošnemu pomanjkanju kapitala, še posebej pri obstoječih lastnikih, ki niso zmožni rekapitalizirati svojih podjetij (lastniški krč), do tujih potencialnih investitorjev pa so zadržani in odklonilni, nadalje pretirani zadolženosti gospodarskih subjektov (kapitalska neustreznost in visok finančni vzvod) in splošni finančni nedisciplini, to je nespoštovanju zakonsko določenih in pogodbeno dogovorjenih plačilnih rokov. Lahko bi še naštevali razloge, kot so na primer kriza vrednot (neupoštevanje moralno etičnih načel finančnega kodeksa v poslovanju med blagovnimi producenti) in drugi. V tem prispevku se avtor osredini na finančno področje poslovanja uspešnih, dobičkonosnih

Struktura kapitala in plačilna sposobnost podjetja

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, KAPITALSKA USTREZNOST, orodja analize, POSLOVANJE|Tags: , , , , , |

Prispevek obravnava optimalne strukture kapitala in njenega vpliva na plačilno sposobnost podjetja. Pri tem izpostavlja pomanjkljivosti teorije glavnega toka in z njo povezanih teorij, ki imajo izhodišče v tehtanju stroškov in koristi. Z vidika poslovodstva se kažejo predvsem v pomanjkanju modela informacij za odločanje o plačilni sposobnosti v prihodnosti. Avtor postavlja trditev, da je treba v primeru plačilne sposobnosti izhajati iz drugega izhodišča, to je neetičnost plačilne nesposobnosti. Zato ponuja pristop z oceno kapitalske ustreznosti, ki temelji na oceni potrebnega in dejanskega obratnega kapitala. Na tej osnovi predstavi celovit model optimalnega financiranja podjetja. STR KAPITALA-revija

Rast, zadolževanje in plačilna sposobnost podjetja

Categories: ANALIZA, KAPITALSKA USTREZNOST, orodja analize, POSLOVANJE|Tags: , , , , |

Prispevek obravnava povezanost vzdržne rasti podjetja z njegovo plačilno sposobnostjo in zadolženostjo. Avtor poudarja pomembnost analize kapitalske ustreznosti podjetja ob začetku planskega obdobja. Ta analiza naj pokaže morebitni primanjkljaj ali presežek obratnega kapitala podjetja. Drugi korak je ocena potrebe po dodatnem obratnem kapitalu v planskem obdobju. Obe oceni odgovarjata na vprašanje o sposobnosti podjetja za financiranje prihodnje rasti poslovanja in sposobnosti dolgoročnega zadolževanja. Slednje mora biti omejeno z načrtovano kapitalsko ustreznostjo podjetja, ki je odvisna predvsem od prihodnje dobičkonosnosti poslovanja. Z oceno ustreznega obratnega kapitala lahko podjetje oceni tudi svojo ustrezno stopnjo neto zadolženosti in ustrezno stopnjo neto zadolženosti.   Kap ustr zad. in rast-revija