nadzor

Revizijska sled

Categories: NADZOR, POJMI, POSLOVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , |

Revizijska sled je podroben dokumentiran popis kateregakoli procesa od sprožitve pobude začetka procesa do njegovega zaključka. Zajema listine in druge podlage, ki omogočajo sledljivost in vidni pregled nad celotnim procesom izvedbe ter omogoča zadostitev potrebam nadzora in revidiranja, ko se s shranjenimi dokumenti dokazuje potek, pravilnost in celovitost izvajanja operacije. Nekatere definicije revizijske sledi so[1]: a) iSlovar : dnevnik z zapisi o operacijah nad poslovnimi podatki b) SSKJ (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU): ni zapisa c) Merriam - Webster : „a record of a sequence of events (as actions performed by a computer) from which a history may be reconstructed  (zaporedni zapis dogodkov, ki omogoča rekonstrukcijo) d) Wikipedia (UK): „An audit trail (also called audit log) is a security - relevant chronological record, set of records, and/or destination and source of records that provide documentary evidence of the sequence of activities that have affected at any time a specific operation, procedure, or event“ e) ISACA : Pojmovnik ISACA – angleško / slovenski (2013) A visible trail of evidence enabling one to trace information contained in statements or reports back to the original input source (Vidna sled dokazov, ki omogoča sledljivost informacij v trditvah ali poročilih nazaj do izvora). f) ISO/IEC 27001:2005 – Audit trail = Presojna sled Revizijska sled je vrsta zapisa - dnevnik, ki omogoča nadzor v smislu varovanja informacij nad beleženjem aktivnosti, obdelavami nad podatki, drugimi zapisi in aktivnostmi, ki jih izvajajo uporabniki, programi in vzdrževalci. Računovodski vidik revizijske sledi je mogoče opredeliti kot zapise, ki omogočajo, da se posamezni poslovni dogodek, ki ga predstavlja zapis v računovodske razvide, lahko sledi do njegovega nastanka. Gre za podatke in informacije, ki zagotavljajo, da se posamezna postavka poslovnega poročila lahko razčleni na

Vrste računovodskega nadzora

Categories: NADZOR|Tags: , |

Vrste računovodskega nadzora Dr. Branko Mayr Celotni  sistem notranjega nadziranja sestavljajo postopki, metode in tehnike, ki jih v podjetju uporabljajo, da bi zagotovili : dosledno izvajanje poslovne  politike, načrtov in drugih odločitev poslovodstva, zanesljive računovodske informacije, gospodarnost in učinkovitost uporabe vseh sredstev ter celotno poslovno uspešnost. Računovodsko nadziranje je samo del celotnega sistema notranjega nadziranja. V osnovi ločimo: Notranje računovodsko nadziranje Notranje revidiranje Zunanje revidiranje

Računovodsko kontroliranje podatkov

Categories: KONTROLE V PROCESU IZVAJANJA, NADZOR|Tags: , , |

Računovodsko kontroliranje podatkov Dr. Branko Mayr Računovodsko kontroliranje podatkov je sprotno presojanje pravilnosti računovodskih  podatkov in odpravljanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti. S tem se ukvarjajo v računovodstvu zaposleni, ki prejemajo knjigovodske listine, vodijo poslovne knjige in delajo računovodske obračune, oblikujejo ustrezna spoznanja o možnostih bodočega delovanja in delajo računovodske predračune ter izvajajo postopke računovodskega analiziranja in sporočajo računovodske informacije. Računovodsko kontroliranje podatkov je usmerjeno: k zagotavljanju njihove zanesljivosti, k spremljanju skladnosti dokumentiranih poslovnih dogodkov z ustreznimi nalogi in poslovodskim odločitvam ter s splošnim pravnim okvirom delovanja, k spremljanju odgovornosti za sredstva, njihovemu varovanju pred izgubami, krajo in neučinkovito uporabo ter spremljanju odgovornosti za obveznosti, stroške in prihodke, k ugotavljanju usklajenosti prikazovanja računovodskih podatkov in informacij z računovodskimi standardi. Računovodsko kontroliranje podatkov je sprotno presojanje pravilnosti računovodskih podatkov in odpravljanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti. Z njim se ukvarjajo zaposlenci v računovodski službi, ki: sprejemajo knjigovodske listine, vodijo poslovne knjige, sestavljajo računovodske obračune in računovodske predračune ali izvajajo računovodsko proučevanje in seznanjajo uporabnike z računovodskimi informacijami. Temeljno sodilo pravilnosti pri računovodskem nadziranju so: predpisi; računovodski standardi, ki vsebinsko opredeljujejo ustrezne gospodarske kategorije in podrobnejše določbe v zvezi s predpisi in standardi, ki se oblikujejo v podjetju. Glede na vsebino je treba razlikovati: nalog za izvajanje poslovnega dogodka od knjigovodske listine, ki dokazuje izvedbo poslovnega dogodka. Pogoj za nastanek knjigovodske listine je nalog, ki odobri poslovni dogodek. Tako se tudi akti, povezani z odločanjem, razlikujejo od aktov, povezanih s poročanjem o tistem, kar se je zgodilo in se lahko razlikuje od tistega, kar naj bi se bilo zgodilo. Vsebinsko razlikovanje nalogov od knjigovodskih listin omogoča zanesljivejše računovodske podatke in računovodske informacije. Zanesljivost je treba preverjati tudi pri računovodskem nadziranju; knjigovodsko listino, ki dokazuje izvedbo poslovnega dogodka, od naloga za

Načela notranjega računovodskega nadzora

Categories: NADZOR|Tags: , , , , , , , , , , |

Načela notranjega računovodskega nadzora Dr. Branko Mayr   Notranje računovodsko nadziranje je lahko učinkovito, če je zasnovano na načelih: resničnosti - Načelo resničnosti, zahteva pred oblikovanjem mnenja ugotovitev dejanskega stanja opazovane kategorije. Dejansko stanje je stanje, ki ga je mogoče podkrepiti z verodostojno dokumentacijo. Načelo razdelitve odgovornosti zahteva takšno organizacijo dela, s kakršno se posamezniku onemogoči, da bi sam opravil kak posel od začetka do konca. Knjigovodske listine kot dokazno sredstvo se izpolnjujejo po načelu razbremenjevanja; vse podatke na njih izpisujejo tisti, ki se na njihovi podlagi razbremenjujejo, potrjujejo pa tisti, ki se na njihovi podlagi obremenjujejo. Na njih je treba vedno potrditi odgovornost v zvezi z njimi. Vsebinsko razlikovanje obeh vlog pri nastajanju knjigovodskih listin omogoča zanesljivejše računovodske podatke in računovodske informacije. Zanesljivost je treba preverjati tudi pri računovodskem nadziranju; razdelitve odgovornosti - Naloge v odločevalnem sestavu morajo biti ločene od nalog v informacijskem sestavu. To omogoča večjo zanesljivost informacij, ki izstopajo iz računovodenja, in preprečuje njihovo maličenje zaradi posebnih interesov tistih, ki so odgovorni za izvajanje poslovanja. Na primer član uprave (ravnateljstva) ne sme biti tudi računovodja; kontrole izvajanja poslov - Načelo kontroliranja izvajanja poslov zahteva kontroliranje vsake stopnje, da bi bile morebitne napake hitreje odkrile in s tem škodljive posledice zmanjšale; ažurnosti evidenc - Načelo ažurnosti evidenc  zahteva hitro evidentiranje poslovnih dogodkov; ažurni podatki in informacije omogočajo pravočasno nadziranje in s tem tudi hitrejše odkrivanje morebitnih napak ter tako izboljševalno vplivajo tudi na ažurnost; usklajenosti stanja po knjigah in dejanskega stanja - Načelo usklajenosti stanja po knjigah in dejanskega stanja spravlja računovodske podatke in informacije v realne okvire in jim tako daje posebno kakovost; ločenosti evidence od izvajanja poslov strokovnosti računovodje - Načelo ločenosti evidence od izvajanja poslov zahteva, da poslov ne

Nadziranje

Categories: NADZOR|Tags: , |

Nadziranje Dr. Branko Mayr Nadziranje kot odločevalno področje nalog je presojanje pravilnosti načrtovanja, pripravljanja izvajanja in izvajanja iz zornega kota tistih, ki odločajo, pa tudi odstranjevanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti. Nadziranje kot sestavni del temeljnih poslovnih področij nalog je presojanje pravilnosti izvajanja iz zornega kota tistih, ki izvajajo odločitve, pa tudi odstranjevanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti. Nadziranje kot informacijsko področje nalog je presojanje pravilnosti pri oblikovanju podatkov in njihovem spreminjanju v informacije pa tudi odstranjevanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti ali dajanje pobud zanj. Kontroliranje je pretežno preprečevalno, na strokovnem ugotavljanju dejstev zasnovano vzporedno nadziranje. Z njim se ukvarjajo v nadzirano poslovanje organizacijsko vključeni in po načelu stalnosti delujoči organi. Računovodsko nadziranje je: del nadziranja kot sestavine informacijskega področja nalog; računovodsko presojanje pravilnosti pojavov in računovodskih podatkov o njih. Računovodsko nadziranje obsega: pridobivanja podatkov, ki se nato vključijo v knjigovodenje ali računovodsko predračunavanje; obdelovanja podatkov; proučevanja podatkov; sestavljanja računovodskih poročil o načrtovanih in uresničenih poslovnih procesih in stanjih, kar povečuje zanesljivost računovodskih informacij, ki pojasnjujejo stanje poslovanja in dosežke pri delovanju ter podlage za izboljšave; del celotnega nadziranja delovanja podjetja; razlikuje se od finančnega nadziranja, ki zajema zgolj nadziranje poslovanja iz zornega kota finančnega odločanja, to je nadziranje finančnega izida in stroškov financiranja, načrtov financiranja in načrtov naložbenja. Finančno nadziranje je v marsičem povezano z nadziranjem računovodskih informacij, ki so predmet računovodskega nadziranja, širi pa se tudi na področja, na katerih ni računovodskih podatkov; sestavina finančnega računovodstva, kadar obravnava ustaljene računovodske podatke, pomembne za prikazovanje celotnega podjetja ali njegovih razmerij z drugimi; sestavina stroškovnega računovodstva, kadar obravnava ustaljene računovodske podatke o podrobnostih z notranjega področja delovanja, in sestavina poslovodnega računovodstva, kadar obravnava enkratne računovodske informacije za enkratne posebne potrebe poslovodstva. Računovodsko nadziranje je pomembno, kadar so

Pravila revizijske stroke

Categories: NADZOR, RAČUNOVODSTVO, ZUNANJA REVIZIJA|Tags: , , |

Na omenjenih straneh si lahko ogledate dokumente, ki so (večinoma) dostopni v elektronski obliki ter katerih vsebino morajo revizorji in pooblaščeni revizorji v skladu z zakonom o revidiranju upoštevati pri opravljanju revizij.   Hierarhija pravil revidiranja (Uradni list RS, št. 86/2009) Spremembe Hierarhije pravil revidiranja (Uradni list RS, št. 14/2013) Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS Direktiva 2008/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2008 o zunanjem zagotavljanju kakovosti za zakonite revizorje in revizijska podjetja, ki opravljajo revizije subjektov javnega interesa     Prva raven Zakon o revidiranju (Uradi list RS, 65/08) Avtentična razlaga določb zakona o revidiranju Predpisi državnih organov o revizorjevih poročilih in njihove avtentične razlage Statut Slovenskega inštituta za revizijo Mednarodni standardi revidiranja Povezava tudi prek spletne strani IFAC Kodeks etike za računovodske strokovnjake – 2012 Povezava tudi prek spletne strani IFAC Kodeks poklicne etike zunanjih revizorjev (Revizor 1/94) Temeljna revizijska načela (Revizor 1/94) • amandma (7. 2. 2006): • čistopis (7. 2. 2006): Druga raven a) Mednarodna obvestila za revizijsko prakso MORP 1000 – Posebne presoje pri revidiranju finančnih instrumentov b) Stališča in pojasnila revizijskega sveta Inštituta Stališče 1 – Revizorjev pregled in poročanje o letnem poročilu (Uradni list RS, št. 18/2011) Stališče 2 – Revizorjev pregled poročila o razmerjih z obvladujočo družbo (Uradni list RS, št. 5/07) Stališče 3 – Revizorjevo poročilo o povzetkih računovodskih izkazov (Uradni list RS, št. 5/07) Stališče 4 – Revizorjevi postopki in poročanje