konto

Kontni okvir in kontni načrt podjetja

Categories: KNJIGOVODSTVO, KONTNI OKVIR, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , , |

Gospodarske kategorije, ki se spremljajo v finančnem in stroškovnem računovodstvu, se urejajo po kontih. Kontni načrt se lahko nanaša na glavno knjigo ali pomožno poslovno knjigo, uporablja pa se ne samo pri knjigovodenju, temveč tudi pri računovodskem predračunavanju, računovodskem nadziranju in računovodskem proučevanju. Članek pa obravnava še številne druge informacije.

Vrste kontov glede na kvaliteto prikazanega stanja

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, SPLOŠNO|Tags: , |

Vrste kontov glede na kvaliteto prikazanega stanja Dr. Branko Mayr   Konti stanja - Assets and Liabilities Accounts To so konti, na katerih se zbirajo podatki o sredstvih in obveznostih do virov sredstev. S svojim saldom vstopajo v bilanco stanja. Aktivni konti: praviloma konti sredstev (angl. assets accounts); konti, od katerih vsak se nanaša na posebno pojavno obliko sredstev. Praviloma imajo debetni promet večji od kreditnega, zato s svojim debetnim saldom spadajo na aktivno stran bilance stanja. Nekateri izmed njih se zaradi dobljenih predujmov ali preplačil lahko spremenijo tudi v konte obveznosti do virov sredstev (npr. konto kupcev). Pasivni konti: imenujemo jih tudi konti obveznosti do virov sredstev (angl. liabilities accounts). To so konti, od katerih vsak se nanaša na posebno pojavno obliko obveznosti do virov sredstev; praviloma imajo kreditni promet večji od debetnega, zato s svojim kreditnim saldom spadajo na pasivno stran bilance stanja. Nekateri od njih se zaradi danih predujmov ali preplačil lahko spremenijo tudi v konte sredstev (npr. konto dobaviteljev). Aktivno-pasivni in pasivno-aktivni konti: obe skupini nastopata le občasno. Njuna lastnost je spreminjanje svojega stanja - glede na vrsto, kateri pripadata, imata netipično stanje. Po naravi sta lahko aktivni ali pasivni, vendar se njuno stanje lahko spremeni, tako da ima aktivni konto pasivno stanje in obratno.

Vrste kontov glede na uspeh poslovanja

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, SPLOŠNO|Tags: , |

Vrste kontov glede na uspeh poslovanja Dr. Branko Mayr Konti poslovnega izida (angl. revenue and expense accounts): konti, na katerih se zbirajo podatki o prihodkih in odhodkih, s svojim prometom vstopajo v izkaz poslovnega izida. Konti odhodkov (angl. expenses accounts): konti, od katerih vsak se nanaša na posebno pojavno obliko odhodkov. Knjižbe pred končno knjižbo imajo samo na debetni strani in s svojim prometom vstopajo v izkaz poslovnega izida. Konti prihodkov (angl. revenues accounts): konti, od katerih vsak se nanaša na posebno pojavno obliko prihodkov. Knjižbe pred končno knjižbo imajo samo na kreditni strani in s svojim prometom vstopajo v izkaz poslovnega izida. Konti stroškov (angl. cost accounts): konti, od katerih vsak se nanaša na posebno vrsto stroškov. Knjižbe pred končno knjižbo imajo samo na debetni strani in jih je mogoče šteti kot predhodnike kontov sredstev (npr. proizvodnje ali proizvodov) ali pa kot predhodnike kontov odhodkov, če se njihov promet ne prenaša na konte sredstev. Konto poslovnega izida (angl. financial result account): konto, na katerem je prikazana razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki, to je dobiček ali  izguba, lahko pa tudi delitev dobička in poravnavanje izgube. Konto dobička spada med temeljne konte obveznosti do virov sredstev, konto izgube pa med konte odbitnih popravkov vrednosti obveznosti do virov sredstev.

Vrste kontov glede na samostojnost

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, SPLOŠNO|Tags: , |

Vrste kontov glede na samostojnost Dr. Branko Mayr   Samostojni konti: ti konti samostojno prikazujejo posamezno ekonomsko kategorijo. Ta je razvidna iz debetnega ali kreditnega stanja konta (glede na vrsto konta). Konti popravkov vrednosti: na kontih popravka vrednosti se prikazuje popravek, ki se nanaša na kakšen konto stanja. Z informativnega vidika je treba obravnavati konto stanja in konto popravka vrednosti, ki se nanj nanaša kot celoto. Prehodni konti: konti, na katerih se začasno izkazujejo podatki o kakem poslovnem dogodku, ker v trenutku njegovega nastanka ni zadostnih podatkov za dokončno knjiženje na ustreznem kontu.

Vrste kontov glede na sposobnost razčlenjevanja njihovih prometov oziroma stanj

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, SPLOŠNO|Tags: , , |

Vrste kontov glede na sposobnost razčlenjevanja njihovih prometov oziroma stanj Dr. Branko Mayr   Sintetični konti: sintetični konti obravnavajo posamezne kategorije, kot so opredeljene v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida. Zgrajeni so na osnovi kontnega okvirja in opredeljeni v kontnem načrtu podjetja. Običajno imajo trimestno oznako. Imenujemo jih tudi temeljni konti. Analitični konti (angl. subsidiary accounts): ti konti so deli razčlenjenega sintetičnega konta, ki zajema iz posamezne skupine izbrano vrsto ali iz posamezne vrste izbrano podvrsto pojavov. Obstajajo analitični konti opredmetenih osnovnih sredstev, analitični konti neopredmetenih dolgoročnih naložb, analitični konti drobnega inventarja, analitični konti materiala, analitični konti plač, analitični konti stroškovnih mest, analitični konti stroškovnih nosilcev, analitični konti uporabljenih storitev, analitični konti dokončanih proizvodov, analitični konti opravljenih storitev in tako naprej.

Knjigovodski račun (konto) – kontne teorije

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, RAČUNOVODSTVO, SPLOŠNO|Tags: , , , , |

Knjigovodski račun (konto) - kontne teorije Dr. Branko Mayr   Za lažje razumevanje knjigovodskega računa (konto) prikazujemo ključne kontne teorije. Kontnih teorij je več vrst. Obravnavamo samo najpomembnejše. Personalistične kontne teorije so nastale s pojavom dvostavnega knjigovodstva. Njihov namen je pojasniti medsebojne odnose med konti, ki obravnavajo isto ekonomsko kategorijo. To dosežejo tako, da konte, ki prikazujejo isto ekonomsko kategorijo, istovetijo z osebami, katerih poslovanje, manipulacija, razpolaganje in podobno se prikazuje na teh kontih. Pravzaprav se korespondenca med konti obravnava kot odnos med konti v smislu prejemanja in dajanja. Pod vplivom teh teorij se posamezne strani konta imenujejo v dobro oziroma v breme (kredit oziroma debet). Osnovno pravilo pojasnjevanja vpisov poslovnih dogodkov na konte, kot odnose med osebami, se glasi: »Kdor prejema, ta dolguje, in kdo daje, ta terja.« Glede na kriterij deljivosti kontov pa so personalne teorije lahko teorije enega ali dveh nizov kontov. Pri teorijah ene vrste kontov velja, da so konti nedeljivi in izražajo knjigovodsko celoto. Knjigovodski konto pomeni osebo trgovca. Gospodarska organizacija je zapostavljena. Obstaja eno pravilo evidentiranja za vse konte. Od tod naziv ''teorija enega niza kontov''. Iz te teorije izhajajo izrazi v breme in v dobro. Pri teoriji dveh vrst kontov se konti delijo na dve skupini. Prvo sestavljajo konti lastnika. Tukaj so konti kapitala in vsi konti poslovnega izida. V drugi skupini so konti premoženja, vključno s konti terjatev in obveznosti. Materialistične kontne teorije so se razvile kot protiutež personalističnim teorijam. Želijo odstraniti njihove slabosti in najti objektivna merila pojasnjevanja evidentiranja na kontih. Njihova osnovna značilnost je, da namesto osebnosti konta poudarjajo poslovno spremembo kot rezultat gibanja aktive in pasive. To gibanje je vedno kvantitativno enako in enkrat povzroča pozitivno, drugič pa negativno spremembo. Temelj teorije so ekonomske kategorije, izkazovane