KNJIGOVODSTVO

Revizijska sled

Categories: NADZOR, POJMI, POSLOVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , |

Revizijska sled je podroben dokumentiran popis kateregakoli procesa od sprožitve pobude začetka procesa do njegovega zaključka. Zajema listine in druge podlage, ki omogočajo sledljivost in vidni pregled nad celotnim procesom izvedbe ter omogoča zadostitev potrebam nadzora in revidiranja, ko se s shranjenimi dokumenti dokazuje potek, pravilnost in celovitost izvajanja operacije. Nekatere definicije revizijske sledi so[1]: a) iSlovar : dnevnik z zapisi o operacijah nad poslovnimi podatki b) SSKJ (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU): ni zapisa c) Merriam - Webster : „a record of a sequence of events (as actions performed by a computer) from which a history may be reconstructed  (zaporedni zapis dogodkov, ki omogoča rekonstrukcijo) d) Wikipedia (UK): „An audit trail (also called audit log) is a security - relevant chronological record, set of records, and/or destination and source of records that provide documentary evidence of the sequence of activities that have affected at any time a specific operation, procedure, or event“ e) ISACA : Pojmovnik ISACA – angleško / slovenski (2013) A visible trail of evidence enabling one to trace information contained in statements or reports back to the original input source (Vidna sled dokazov, ki omogoča sledljivost informacij v trditvah ali poročilih nazaj do izvora). f) ISO/IEC 27001:2005 – Audit trail = Presojna sled Revizijska sled je vrsta zapisa - dnevnik, ki omogoča nadzor v smislu varovanja informacij nad beleženjem aktivnosti, obdelavami nad podatki, drugimi zapisi in aktivnostmi, ki jih izvajajo uporabniki, programi in vzdrževalci. Računovodski vidik revizijske sledi je mogoče opredeliti kot zapise, ki omogočajo, da se posamezni poslovni dogodek, ki ga predstavlja zapis v računovodske razvide, lahko sledi do njegovega nastanka. Gre za podatke in informacije, ki zagotavljajo, da se posamezna postavka poslovnega poročila lahko razčleni na

Sofinanciranje osnovnega sredstva

Categories: 04 – OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, 05 – POPRAVEK IN OSLABITEV VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV, 11 – DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH INŠTITUCIJAH, 22 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) DO DOBAVITELJEV, 43 – AMORTIZACIJA, 96 – REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, KNJIGOVODSTVO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZRED 1 – KRATKOROČNA SREDSTVA - RAZEN ZALOG - IN KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, RAZRED 2 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, RAZRED 4 – STROŠKI, RAZRED 9 – KAPITAL, DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN DOLGOROČNE REZERVACIJE|Tags: , , |

Pridobili smo sofinanciranje osnovnega sredstva, ki zahteva transparentnost izkazovanja porabe pridobljenih sredstev. V prispevku prikazujemo, kako to zagotovimo s ponazoritvami knjižb na kontih. Sofinanciranje osnovnega sredstva

Osnovna pravila evidentiranja na kontih

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, SPLOŠNO|Tags: , |

Osnovna pravila evidentiranja na kontih Dr. Branko Mayr   V osnovi ločimo: enostavne knjižbe -  knjižba na en konto ima protiutež samo na enem protikontu; sestavljene knjižbe -  knjižba na en konto ima protiutež na več protikontih. Zaradi preglednosti smo ključne oblike knjiženj prikazali v obliki »T« konta. Prikazujemo jih v ločenih člankih: KNJIŽENJE NA KONTIH SREDSTEV KNJIŽENJE NA KONTIH ODHODKOV KNJIŽENJE NA KONTIH PRIHODKOV IN ODHODKOV PRIHODKOV KNJIŽENJE NA KONTIH VIROV SREDSTEV    

Knjigovodski račun (konto) – kontne teorije

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, RAČUNOVODSTVO, SPLOŠNO|Tags: , , , , |

Knjigovodski račun (konto) - kontne teorije Dr. Branko Mayr   Za lažje razumevanje knjigovodskega računa (konto) prikazujemo ključne kontne teorije. Kontnih teorij je več vrst. Obravnavamo samo najpomembnejše. Personalistične kontne teorije so nastale s pojavom dvostavnega knjigovodstva. Njihov namen je pojasniti medsebojne odnose med konti, ki obravnavajo isto ekonomsko kategorijo. To dosežejo tako, da konte, ki prikazujejo isto ekonomsko kategorijo, istovetijo z osebami, katerih poslovanje, manipulacija, razpolaganje in podobno se prikazuje na teh kontih. Pravzaprav se korespondenca med konti obravnava kot odnos med konti v smislu prejemanja in dajanja. Pod vplivom teh teorij se posamezne strani konta imenujejo v dobro oziroma v breme (kredit oziroma debet). Osnovno pravilo pojasnjevanja vpisov poslovnih dogodkov na konte, kot odnose med osebami, se glasi: »Kdor prejema, ta dolguje, in kdo daje, ta terja.« Glede na kriterij deljivosti kontov pa so personalne teorije lahko teorije enega ali dveh nizov kontov. Pri teorijah ene vrste kontov velja, da so konti nedeljivi in izražajo knjigovodsko celoto. Knjigovodski konto pomeni osebo trgovca. Gospodarska organizacija je zapostavljena. Obstaja eno pravilo evidentiranja za vse konte. Od tod naziv ''teorija enega niza kontov''. Iz te teorije izhajajo izrazi v breme in v dobro. Pri teoriji dveh vrst kontov se konti delijo na dve skupini. Prvo sestavljajo konti lastnika. Tukaj so konti kapitala in vsi konti poslovnega izida. V drugi skupini so konti premoženja, vključno s konti terjatev in obveznosti. Materialistične kontne teorije so se razvile kot protiutež personalističnim teorijam. Želijo odstraniti njihove slabosti in najti objektivna merila pojasnjevanja evidentiranja na kontih. Njihova osnovna značilnost je, da namesto osebnosti konta poudarjajo poslovno spremembo kot rezultat gibanja aktive in pasive. To gibanje je vedno kvantitativno enako in enkrat povzroča pozitivno, drugič pa negativno spremembo. Temelj teorije so ekonomske kategorije, izkazovane

Opredelitev knjigovodstva

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, RAČUNOVODSTVO, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , |

Opredelitev knjigovodstva Dr. Branko Mayr   Knjigovodstvo je sestavina računovodstva. Obravnava preteklost in je s tem povezano z informacijskimi funkcijami, ki obravnavajo preteklost. Knjigovodstvo obravnava podatke o preteklosti. Podatke o preteklosti evidentira, zato lahko rečemo, da je tudi posebna vrsta evidentiranja poslovanja. Evidentiranje poslovanja zajema: zbiranje, urejevanje, začetno obdelovanje in prikazovanje podatkov o poslovnih procesih in stanjih. Za knjigovodstvo je zanimivo tisto poslovanje, ki vpliva na stanje sredstev in njihovih virov, na pojav prihodkov in odhodkov. To pomeni, da zajema celotni poslovni proces, vse poslovne dogodke. Da bi lahko zajelo celoten poslovni proces, pa morajo biti vsi dogodki, izraženi v skupnem imenovalcu, v denarju. Podatke zajema iz knjigovodskih listin in jih evidentira v poslovnih knjigah. Knjigovodsko evidentiranje je strogo formalizirano, to pomeni, da mora biti vodeno v predpisani obliki in ob upoštevanju načel urejenosti. Urejanje podatkov je v knjigovodstvu dvojno, časovno in vsebinsko. Pri časovnem urejanju so knjigovodski podatki urejeni v vrstnem redu nastanka poslovnih dogodkov, pri vsebinskem evidentiranju pa so urejeni po kakih vsebinskih znakih. Knjigovodstvo sestavlja knjigovodske obračune. Ti so lahko namenjeni notranjim ali zunanjim uporabnikom. Računovodski obračuni za potrebe zunanjih uporabnikov so najpogosteje predpisani. Računovodske obračune za potrebe notranjih uporabnikov določa podjetje.