Drugače zagotovljena evidenca o gotovinskih plačilih

Categories: DAVKI, POSTOPEK|Tags: , |

Drugi odstavek 36. člena Zakona o davčnem postopku  določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na transakcijske račune, če gre za plačila manjše vrednosti ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih. V tretjem odstavku 36. člena Zakona o davčnem postopku je določeno, da minister podrobneje določi (v pravilniku), v katerih primerih iz drugega odstavka tega člena se plačila ne nakazujejo na transakcijske račune. Kaj v tem kontekstu pomeni »drugače zagotovljena evidenca o plačilih«? Namen drugega odstavka 36. člena ZDavP-2 je, da za določena plačila, torej plačila manjših vrednosti oziroma plačila, ki imajo zagotovljeno evidenco, ne velja obveznost nakazovanja, tretji odstavek pa določa, da vsebino manjših plačil in plačil z zagotovljeno evidenco določi minister, iz česar izhaja, da je 23.a člen pravilnika tisti, ki določa, kdaj je razlog neobveznosti nakazovanja plačilo manjših vrednosti (npr. 420 evrov) in kdaj je razlog neobveznosti nakazovanja v zagotovitvi evidence ( 8. točka 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13), ki določa, da je v primeru prenosa sredstev vlagatelja iz enega vzajemnega sklada v drugi vzajemni sklad iste družbe za upravljanje pogoj za to, da se sredstva ne nakazujejo na transakcijski račun, zagotovitev ustreznega načina sledljivosti prehodov med vzajemnimi skladi). Glej stališče DURS. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.