celotni stroški

Mejni (marginalni) stroški

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , |

Mejni (marginalni) stroški Dr. Branko Mayr V računovodstvu in financah je mejni strošek sprememba celotnih stroškov, ki se pojavi, ko se količina proizvedenega spremeni za eno enoto. Nasploh so mejni stroški na vsaki stopnji proizvodnje vsi dodatni stroški, potrebni za izdelavo naslednje količinske enote. Zgled: Tovarna avtomobilov proizvede dodatno vozilo; mejni stroški dodatnega vozila vključujejo vse stroške, ki so povezani z njegovo proizvodnjo.  

Analiza vpliva obsega proizvodnje na dobiček (Cost-volume-profit Analyes)

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , |

Analiza vpliva obsega proizvodnje na dobiček (Cost-volume-profit Analyes) Dr. Branko Mayr  Uvod Poznavanje stalnih in spremenljivih stroškov v poslovnem subjektu je temelj analize vpliva obsega proizvodnje na dobiček (Cost-volume-profit Analyses, v nadaljevanju CVP). Analiza se opira na lastnosti posameznih vrst stroškov. Tako velja, da absolutno stalni stroški niso občutljivi na obseg proizvodnje in da so absolutno spremenljivi stroški popolnoma sorazmerni z gibanjem obsega dejavnosti. Med obojimi pa so še vse druge oblike stroškov (polspremenljivi, mešani itn.). Lastnosti stroškov pri različnih obsegih dejavnosti vplivajo na izid iz poslovanja. Zato je analiza vpliva spremembe obsega na dobiček koristna pri načrtovanju poslovanja. Še več, velja, da je CVP analiza eno najmočnejših orodij poslovodij pri oblikovanju poslovnih odločitev. Z njo se analizirajo vplivi sprememb prodajnih cen, obsega poslovanja, stalnih in spremenljivih stroškov na dobiček iz poslovanja. Predpostavke analize Kot vsak model tudi CVP temelji na vrsti predpostavk. Te so: Cilj uporabe modela je ugotoviti, kako se celotni stroški in celotni prihodki spreminjajo pri različnih obsegih dejavnosti (količinah). Vsi stroški se razdelijo na stalne in spremenljive. Spremembe celotnih stroškov so posledica sprememb obsega delovanja, ne pa dejavnikov izboljšanja poslovanja. Proizvodnja in prodaja sta enaki. Zaloge ostajajo konstanta. Poslovni subjekti, ki prodajajo več kot izdelek, ocenijo skupni imenovalec. Če se katera koli od teh predpostavk ne upošteva, je lahko rezultat CVP napačen.   V nadaljevanju glej: Analiza točke preloma (Break-Even Analysis)

Razčlenjevanje stroškov na stalne in spremenljive

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , , , , , , |

Razčlenjevanje stroškov na stalne in spremenljive Dr. Branko Mayr Razčlenjevanje stroškov na stalni in spremenljivi del je ključnega pomena pri načrtovanju stroškov. Na stalni in spremenljivi del je mogoče razčleniti stroške posameznih izvirnih vrst ali posameznih namenskih (funkcionalnih) skupin, na primer neposredne stroške, posredne proizvajalne stroške, posredne stroške splošnih služb in druge. Posamezna izvirna vrsta stroškov ali posamezna skupina namensko (funkcionalno) povezanih stroškov ima lahko izključno spremenljivo naravo, izključno stalno naravo ali pa, kar je najpogosteje, mešano naravo. Narava se označuje s stopnjami spremenljivosti stroškov (variatorji), pri čemer pomeni stopnja 1 popolno spremenljivost stroškov, stopnja 0 popolno stalnost stroškov, stopnja med 0 in 1 pa mešano spremenljivost oziroma stalnost stroškov. Pri nekaterih naravnih vrstah stroškov ali pri namensko (funkcionalno) povezanih stroških je stopnja spremenljivosti odvisna od obsega poslovanja in se lahko spreminja zaradi sprememb tega obsega v sicer nespremenjenih okoliščinah. Razčlenjevanje stroškov na stalne in spremenljive predpostavlja njihovo obnašanje v razmerah nespremenjenih cen. Zaradi tega je treba podatke o stroških iz preteklih obdobij pred razčlenjevanjem izraziti s posamičnimi cenami v enem od teh obdobij. Pri ugotavljanju stalnega dela stroškov je treba paziti na zneske, ki so bili morda v posameznih obdobjih posledica tedanjih posebnih odločitev (npr. reklame) in niso povezani z opredelitvijo tedanjih zmogljivosti. Zaradi tega je stalne stroške bolje imenovati stroški obdobja in ne stroški zmogljivosti. Spremenljivi stroški so, nasprotno, v vsakem primeru stroški ustvarjanja poslovnih učinkov in jih ni, če ni take dejavnosti. Pri razčlenjevanju stroškov si lahko pomagamo z več metodami. Pogoste so izkustvene metode, pri katerih razčlenjujemo stroške: z metodo ocenjenega razmerja med stalnim oziroma spremenljivim delom ter celoto, z metodo ocenjenih stopenj spremenljivosti stroškov in z drugimi metodami. Če razpolagamo z več podatki iz preteklosti, si lahko pomagamo z nekaterimi