Dobičkonosni, vendar nelikvidni blagovni producenti – svojevrsten paradoksalni fenomen v realnem sektorju gospodarstva

ZBIRKA:FINANČNO POSLOVANJE, POSLOVANJE
Kategorija1:FINANCE
Kategorija2:POSLOVANJE
Kategorija3:SPLOŠNO
Vrsta članka:AVTORSKI PRISPEVEK
Avtor prispevka:mag. Vladimir Bukvič
Pravna podlaga:STROKOVNA PRAVILA (TEORIJA)
Člen:
Verzija prispevka:1
Številka revije:2014 / 03
Datum prispevka:
Članek se veže na prispevek:objavljeno v reviji Poslovodno računovodstvo
Povzetek:Tudi poslovno uspešni blagovni producenti so se v zadnjih nekaj letih po nastopu finančne krize in gospodarske recesije v letu 2008 znašli v izjemno težavnih likvidnostnih razmerah. V realnem sektorju gospodarstva posluje še vedno nekaj velikih podjetij, ki so poslovno uspešna, čeprav je kriza poslabšala njihove poslovne rezultate (manjši dobiček, nižja vrednost delnice), med katerimi pa so tudi taka, ki se soočajo z likvidnostnimi težavami. Med blagovnimi producenti so srednja in mala podjetja, ki so dobičkonosna in imajo razmeroma visok donos kot posledico v preteklosti sprejetih preudarnih poslovnih in investicijskih odločitev. Na žalost pa so se mnoga izmed njih kljub poslovni uspešnosti, merjeni ali z dobičkonosnostjo prodaje ali z dodano vrednostjo na zaposlenega ali pa z donosnostjo kapitala, ujela v likvidnostno past. V obeh primerih gre za svojevrsten paradoks, ki ga lahko označimo ''dobičkonosna, a nelikvidna podjetja'' (profit rich and cash poor). V svojem prispevku se avtor ukvarja prav s tem fenomenom. Razloge za zaostrene likvidnostne razmere poslovno uspešnih blagovnih producentov bi lahko pripisali zaostrenim pogojem na finančnih trgih, kjer še vedno prevladuje nezaupanje finančnih institucij in njihova zadržanost pri kreditiranju blagovnih producentov (kreditni krč), splošnemu pomanjkanju kapitala, še posebej pri obstoječih lastnikih, ki niso zmožni rekapitalizirati svojih podjetij (lastniški krč), do tujih potencialnih investitorjev pa so zadržani in odklonilni, nadalje pretirani zadolženosti gospodarskih subjektov (kapitalska neustreznost in visok finančni vzvod) in splošni finančni nedisciplini, to je nespoštovanju zakonsko določenih in pogodbeno dogovorjenih plačilnih rokov. Lahko bi še naštevali razloge, kot so na primer kriza vrednot (neupoštevanje moralno etičnih načel finančnega kodeksa v poslovanju med blagovnimi producenti) in drugi. V tem prispevku se avtor osredini na finančno področje poslovanja uspešnih, dobičkonosnih gospodarskih subjektov, ki pa imajo likvidnostne težave, in obravnava njihovo poslovanje z vidika pravkar naštetih finančnih vidikov. V ospredje postavi njihov denarni tok, ki kljub ustvarjenemu dobičku oziroma EBITDI ni zadosten. Postavi tezo, da je samo pozitiven denarni tok merilo in zagotovilo za finančno vzdržnost blagovnih producentov na dolgi rok. Avtor podrobneje našteva in opisuje razloge za njihovo težavno likvidnostno stanje in jih utemeljuje s sodobno finančno teorijo ter ponazarja z nekaj praktičnimi in hipotetičnimi primeri. V svojem prispevku proučuje odnos donosnost – likvidnost blagovnih producentov kot paradoks sui generis. Med drugim podaja pregled kazalnikov, s katerimi merimo oba atributa, in na praktičnem primeru izvede test insolventnosti. Nakazuje mogoče smeri ukrepanja in delovanja za izboljšanje njihovega likvidnostnega stanja in za ohranjanje njihove solventnosti na daljši rok.
Ključne besede:donosnost, likvidnost, insolventnost, denarni tok, zadolženost, finančni vzvod, kapitalska neustreznost

Vsebina je vidna samo članom. Če ste že naš član se prijavite, sicer izpolnite prijavni obrazec.