MRS 8 Računovodske usmeritve

Prihodki – transakcije neposredne zamenjave, ki vključujejo storitve oglaševanja – Pojasnilo SOP 31

Categories: MRS 18 Prihodki, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE — MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake — MRS 18 Prihodki VPRAŠANJE 1 Podjetje (prodajalec) lahko sklene barter transakcijo, da opravi oglaševalske storitve v zamenjavo za oglaševalske storitve, ki jih prejme od svojega kupca (kupec). Oglasi so lahko prikazani na internetu ali na plakatnih mestih, predvajani po televiziji ali radiu, objavljeni v revijah ali prikazani v drugih medijih. 2 V nekaterih primerih med podjetji ne pride do izmenjave denarnih sredstev ali nadomestila. V nekaterih primerih pride tudi do zamenjave enakih ali približno enakih zneskov denarnih sredstev ali drugega nadomestila. 3 Prodajalec, ki opravlja oglaševalske storitve pri svojem rednem poslovanju, po MRS 18 pripozna prihodek iz barter transakcije, ki vključuje oglaševanje, takrat, ko, med drugimi merili, zamenjane storitve niso istovrstne (MRS 18.12) in je znesek prihodka mogoče zanesljivo izmeriti (MRS 18.20(a)). To pojasnilo se uporablja samo za zamenjavo neistovrstnih oglaševalskih storitev. Po MRS 18 zamenjava podobnih oglaševalskih storitev ni transakcija, ki ustvari prihodke. 4 Vprašanje je, v kakšnih okoliščinah prodajalec lahko zanesljivo izmeri prihodek po pošteni vrednosti oglaševalskih storitev, ki so bile opravljene ali prejete v barter transakciji. SPLOŠNO MNENJE 5 Prihodkov iz barter transakcij, ki vključujejo oglaševanje, ni mogoče zanesljivo izmeriti po pošteni vrednosti prejetih oglaševalskih storitev. Prodajalec pa lahko zanesljivo izmeri prihodek po pošteni vrednosti oglaševalskih storitev, ki jih opravi v barter transakciji in sicer s sklicevanjem samo na ne-barter posle, ki: (a) vključujejo oglaševanje, ki je podobno oglaševanju v barter transakciji, (b) se pogosto pojavljajo, (c) predstavljajo prevladujoče število poslov in količino v primerjavi z vsemi transakcijami opravljanja oglaševanja, ki je podobno oglaševanju v barter poslu, (d) vključujejo denarna sredstva in/ali drugo obliko nadomestila (npr. tržljive

Ocenjevanje vsebine transakcij, ki vključujejo pravno obliko najema – Pojasnilo SOP 27

Categories: MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih, MRS 17 Najemi, MRS 18 Prihodki, MRS 37 Rezervacije, MRS 8 Računovodske usmeritve, MSRP 4 Zavarovalne pogodbe|Tags: , , , , , , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE — MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake — MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih — MRS 17 Najemi (kakor je bil popravljen 2003) — MRS 18 Prihodki — MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva — MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje (kakor je bil popravljen 2003) — MSRP 4 Zavarovalne pogodbe VPRAŠANJE 1 Podjetje lahko sklene posel ali vrsto strukturiranih poslov (dogovor) z nepovezano stranko ali strankami (naložbenik), ki vključuje pravno obliko najema. Na primer podjetje lahko odda sredstva v najem naložbeniku in nato ista sredstva vzame nazaj v najem, ali zakonito proda sredstva in nato ista sredstva vzame nazaj v najem. Oblika dogovorov in njihovi pogoji se lahko znatno razlikujejo. V primeru najema in povratnega najema je lahko dogovor zasnovan tako, da se doseže davčna ugodnost za naložbenika, ki se s podjetjem deli v obliki nadomestila, in ne, da se prenese pravica do uporabe sredstva. 2 Kadar dogovor z naložbenikom vključuje pravno obliko najema, sta vprašanji: (a) kako presoditi, ali je vrsta poslov povezana in jih je treba obračunati kot en posel, (b) ali dogovor izpolnjuje opredelitev pojma najem iz MRS 17, in če ne, (i) ali ločeni naložbeni račun in obveze plačevanja najema, ki lahko obstajajo, predstavljajo sredstva in obveznosti podjetja (npr. proučite primer, opisan v A2.(a) členu Dodatka A), (ii) kako naj podjetje obračuna druge obveze, ki izhajajo iz dogovora, ter (iii) kako naj podjetje obračuna nadomestilo, ki ga lahko prejme od naložbenika. SPLOŠNO MNENJE 3 Vrsta poslov, ki vključujejo pravno obliko najema, je povezana in jih je treba obračunati kot en posel, kadar celotnega ekonomskega učinka ni mogoče razumeti brez sklicevanja

Davek iz dobička – spremembe davčnega položaja podjetja ali njegovih delničarjev – Pojasnilo SOP 25

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 12 Davek iz dobička, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE ▼M5 — MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007) ▼B — MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake — MRS 12 Davek iz dobička VPRAŠANJE 1 Zaradi spremembe davčnega položaja podjetja ali njegovih delničarjev se lahko v podjetju povečajo ali zmanjšajo njegove obveznosti za davek ali terjatve za davek. To se lahko zgodi na primer po javnem kotiranju kapitalskih instrumentov podjetja ali po reorganiziranju lastniškega kapitala podjetja. Lahko se tudi zgodi, če se obvladujoči delničar preseli v drugo državo. Zaradi takšnega dogodka je podjetje lahko različno obdavčeno; lahko na primer pridobi ali izgubi davčne spodbude ali zanj veljajo različne davčne stopnje v prihodnosti. 2 Sprememba davčnega položaja podjetja ali njegovih delničarjev lahko takoj vpliva na njegove sprotne obveznosti za davek ali terjatve za davek. Sprememba lahko tudi poveča ali zmanjša odložene obveznosti za davek ali odložene terjatve za davek, ki jih pripozna podjetje, odvisno od vpliva spremembe davčnega položaja na davčne posledice, ki bodo izhajale iz povrnitev ali poravnavanja knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti podjetja. 3 Vprašanje je, kako naj podjetje obračunava davčne posledice sprememb svojega davčnega položaja ali davčnega položaja svojih delničarjev. SPLOŠNO MNENJE ▼M5 4 Sprememba davčnega položaja podjetja ali njegovih delničarjev ne povzroči povečanja ali zmanjšanja zneskov, pripoznanih izven poslovnega izida. Posledice odmerjenega in odloženega davka zaradi spremenjenega davčnega položaja je treba vključiti v poslovni izid obdobja, razen če se takšne posledice nanašajo na transakcije in dogodke, ki v istem ali v drugem obdobju povzročijo neposredno knjiženje pripoznanega zneska v dobro ali v breme lastniškega kapitala, ali zneske, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu. Takšne davčne posledice, ki se nanašajo na spremembe pripoznanega zneska

Poslovni najemi – spodbudnine – Pojasnilo SOP 15

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 17 Najemi, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE ▼M5 — MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007) ▼B — MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake — MRS 17 Najemi (kakor je bil popravljen 2003) VPRAŠANJE 1 Pri pogajanju o novem ali obnovljenem poslovnem najemu lahko najemodajalec spodbuja najemnika k sklenitvi pogodbe. Takšne spodbude so na primer vnaprejšnje denarno plačilo najemniku ali pa najemodajalčevo povračilo ali prevzem najemnikovih stroškov (kot so stroški premestitve, izboljšave sredstev v najemu in stroški, povezani s prejšnjimi najemnikovimi obvezami). Ali pa se lahko dogovorita za začetna obdobja najema brez najemnine ali z zmanjšano najemnino. 2 Vprašanje je, kako spodbudnine pri poslovnem najemu pripoznati v računovodskih izkazih tako najemnika kot najemodajalca. SPLOŠNO MNENJE 3 Vse spodbudnine pri dogovarjanju o novem ali obnovljenem poslovnem najemu se morajo pripoznati kot sestavni del čistega nadomestila, ki je dogovorjeno za uporabo sredstva, danega v najem, ne glede na naravo spodbudnine ali obliko ali čas plačil. 4 Najemodajalec mora pripoznati agregatno vrednost spodbudnin kot odbitek od prihodka od najemnin v dobi najema na podlagi enakomerne časovne metode, razen če kak drug način bolje ustreza zmanjševanju zaslužkov od sredstva, danega v najem. 5 Najemnik mora pripoznati agregaten zaslužek od spodbud kot zmanjšanje odhodkov za najemnino v dobi najema na podlagi enakomerne časovne metode, razen če kak drug način bolje ustreza njegovim koristim od uporabe sredstva v najemu. 6 Stroške, ki jih ima najemnik, tudi stroške, ki so povezani s prejšnjim najemom (na primer stroške za prekinitev najema, premestitev ali izboljšave najetega sredstva), mora najemnik obračunavati v skladu s standardi, ki veljajo za takšne stroške, tudi stroške, ki se dejansko povrnejo zaradi dogovora o spodbudi. DATUM SOGLASJA

Skupaj obvladovana podjetja – nedenarni prispevki podvižnikov – Pojasnilo SOP 13

Categories: MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), MRS 18 Prihodki, MRS 31 Deleži v skupnih vlaganjih, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE — MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake — MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) — MRS 18 Prihodki — MRS 31 Deleži v skupnih vlaganjih VPRAŠANJE 1 MRS 31.48 se nanaša tako na prispevke kot na prodajo med podvižnikom in skupnim vlaganjem: „Če podvižnik prispeva ali proda sredstva skupnemu vlaganju, mora pripoznavanje vsakega dela dobička ali izgube iz omenjene transakcije kazati vsebino transakcije“. Poleg tega MRS 31.24 pravi, da je „skupaj obvladovano podjetje skupno vlaganje, pri katerem gre za ustanovitev delniške družbe, družbe z neomejeno ali omejeno odgovornostjo ali kakega drugega podjetja, v katerem ima vsak podvižnik svoj delež.“ Ni izrecnega napotka za pripoznavanje dobičkov ali izgub, ki izhajajo iz prispevkov nedenarnih sredstev v skupaj obvladovane enote (SOE). 2 Prispevki v SOE so prenosi sredstev od podvižnikov v zameno za delež v lastniškem kapitalu SOE. Takšni prispevki imajo lahko različne oblike. Podvižniki lahko prispevajo sredstva hkrati z ustanovitvijo SOE ali kasneje. Nadomestila, ki jih dobivajo podvižniki v zameno za sredstva, prispevana v SOE, so lahko tudi denar ali drugačna nadomestila, ki niso odvisna od prihodnjih denarnih tokov v SOE (dodatna nadomestila). 3 Vprašanja so: (a) kdaj mora podvižnik pripoznati v ►M5 poslovnem izidu ◄ ustrezni del dobičkov ali izgub, ki izhajajo iz prispevka nedenarnega sredstva v SOE v zameno za delež v lastniškem kapitalu, (b) kako mora podvižnik obračunati dodatna nadomestila, ter (c) kako mora biti v podvižnikovih konsolidiranih računovodskih izkazih predstavljen nerealiziran dobiček ali izguba. 4 To pojasnilo obravnava podvižnikovo obračunavanje nedenarnih prispevkov v SOE v zameno za delež v lastniškem kapitalu SOE, obračunan z uporabo kapitalske metode ali sorazmerno konsolidacijo. SPLOŠNO MNENJE 5

Konsolidacija – podjetja za posebne namene – Pojasnilo SOP 12

Categories: MRS 19 Zaslužki zaposlencev, MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi, MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje, MRS 8 Računovodske usmeritve, MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic|Tags: , , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE — MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake — MRS 19 Zaslužki zaposlencev — MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi — MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje — MSRP 2 Plačilo z delnicami VPRAŠANJE 1 Podjetje se lahko ustanovi za omejen in dobro opredeljen cilj (na primer za izvedbo najema, raziskovalne in razvojne dejavnosti ali sekuritizacijo finančnih sredstev). Takšno podjetje za posebne namene (EPN) ima lahko obliko delniške družbe, sklada, družbe z omejeno odgovornostjo ali zasebnega podjetja. EPN se pogosto ustanovijo na podlagi pravnih sporazumov, ki postavljajo stroge in včasih stalne omejitve odločevalnim pravicam njihovega upravnega odbora, skrbnika ali ravnateljstva o njihovem delovanju. Pogosto takšne določbe narekujejo, da se politika vodenja trajnega delovanja EPN ne sme spreminjati, morda jo sme samo njen ustanovitelj ali pokrovitelj (tj. da poslujejo na podlagi tako imenovanega „samouravnavanja“). 2 Pokrovitelj (ali podjetje, v katerega korist je bila ustanovljena EPN) pogosto prenaša sredstva na EPN, ohranja pravico do uporabe sredstev, ki jih ima EPN, ali opravlja storitve za EPN, druge stranke („prinašalci kapitala“) pa lahko skrbijo za financiranje EPN. Podjetje, ki je udeleženo v transakcijah z EPN (pogosto ustanovitelj ali pokrovitelj), lahko v bistvu obvladuje EPN. 3 Pravica do uporabe EPN ima lahko obliko dolžniškega instrumenta, lastniškega instrumenta, udeležbene pravice, preostalega deleža ali najemnine. Nekatere pravice do uporabe lahko preprosto nudijo imetniku stalno ali postavljeno donosnost, druge pa mu dajejo pravice ali dostop do drugih prihodnjih gospodarskih koristi iz delovanja EPN. V številnih primerih ustanovitelj ali pokrovitelj (ali podjetje, v korist katerega je bila EPN ustanovljena) obdrži pomembno pravico do uporabe delovanja EPN, celo če je lastnik malo ali nič lastniškega kapitala EPN. 4 MRS

Državna pomoč – brez posebnih povezav s poslovnim delovanjem – Pojasnilo SOP 10

Categories: MRS 20 Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE — MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake — MRS 20 Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči VPRAŠANJE 1 V nekaterih državah je cilj državne pomoči podjetjem spodbujati ali dolgoročno podpirati poslovno delovanje na nekaterih območjih ali področjih dejavnosti. Pogoji za dobivanje takšne pomoči niso nujno posebej povezani s poslovnim delovanjem podjetja. Takšne pomoči so na primer prenosi sredstev države na podjetja, ki (a) poslujejo v določeni vrsti dejavnosti, (b) nadaljujejo poslovanje v nedavno olastninjenih dejavnostih, ali (c) začnejo ali nadaljujejo svoje poslovanje v nerazvitih območjih. 2 Vprašanje je, ali je takšna državna pomoč „državna podpora“ v duhu MRS 20 in jo je potemtakem treba obravnavati v skladu s tem standardom. SPLOŠNO MNENJE 3 Državna pomoč podjetjem je skladna z opredelitvijo državnih podpor v MRS 20, celo če ni pogojev, ki se posebej nanašajo na poslovno delovanje podjetja, razen da deluje na določenih območjih ali področjih. Takšnih podpor zaradi tega ni mogoče pripisati neposredno v dobro lastniškega kapitala. DATUM SOGLASJA Januar 1998 DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI To pojasnilo se začne uporabljati 1. avgusta 1998. Spremembe računovodskih usmeritev se morajo obravnavati v skladu z MRS 8.

Uvedba evra – Pojasnilo SOP 7

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 10 Dogodki po datumu bilance stanja, MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev, MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. VPRAŠANJE 1 S 1. januarjem 1999, začetkom delovanja Gospodarske in denarne zveze (Economic and Monetary Union – EMU), bo evro postal valuta s svojo lastno veljavo, menjalni tečaji med evrom in udeleženimi državnimi valutami pa bodo nepreklicno stalni; tveganje kasnejših tečajnih razlik, ki se nanašajo na te valute, je namreč s tem dnem odpravljeno. 2 Vprašanje se nanaša na uporabo MRS 21 pri prehodu od državnih valut držav članic Evropske zveze na evro („prehod“). SPLOŠNO MNENJE 3 Zahteve MRS 21 v zvezi s prevajanjem transakcij v tujih valutah in računovodskimi izkazi poslovanja v tujini je treba pri prehodu dosledno upoštevati. Pri določanju menjalnih tečajev se uporablja ista podlaga, če se države priključijo EMU kasneje. 4 To pomeni zlasti, da: (a) je treba denarna sredstva in obveznosti v tujih valutah, izhajajoče iz transakcij, še dalje prevajati v funkcijsko valuto po končnem tečaju. Vsako tečajno razliko je treba takoj pripoznati kot prihodek ali odhodek, razen če bo podjetje še naprej uporabljalo svojo obstoječo računovodsko usmeritev za tečajne dobičke in izgube v zvezi z varovanjem pred valutnim tveganjem pri napovedani transakciji; ▼M11 (b) je treba kumulativne tečajne razlike, ki se nanašajo na prevedbe računovodskih izkazov enot v tujini in so pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, razvrstiti v lastniškem kapitalu in prerazvrstiti iz lastniškega kapitala v poslovni izid šele ob odtujitvi ali delni odtujitvi čiste naložbe v enoto v tujini; ter (c) se tečajne razlike, izhajajoče iz prevedb obveznosti, ki se glasijo na udeležene valute, ne vštevajo v knjigovodsko vrednost ustreznih sredstev. DATUM SOGLASJA Oktober 1997 DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI To pojasnilo se začne uporabljati 1. junija 1998. Spremembe računovodskih usmeritev se morajo obravnavati v skladu z

Prenosi sredstev od odjemalcev – Pojasnilo OPMSRP 18

Categories: MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), MRS 18 Prihodki, MRS 20 Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči, MRS 8 Računovodske usmeritve, MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja|Tags: , , , , , , , , |

Besedilo pojasnila je v vsebini, kot velja 1. 1. 2013, objavljeno na povezavi msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. OZADJE 1 V dejavnostih, ki razpolagajo z infrastrukturo za zagotvaljanje javnih služb, lahko podjetje od svojih odjemalcev pridobi opredmetena osnovna sredstva, ki se morajo uporabiti za povezavo teh naročnikov na omrežje in jim zagotoviti nepretrgan dostop do dobave proizvodov, kot so elektrika, plin ali voda. Podjetje pa lahko od odjemalcev prejme tudi denarna sredstva za nabavo ali gradnjo takih opredmetenih osnovnih sredstev. Ponavadi morajo odjemalci plačati dodatne zneske za nabavo proizvodov ali storitev, ki temeljijo na uporabi. 2 Prenosi sredstev od naročnikov se lahko pojavijo tudi pri dejavnostih, ki niso v domeni javnih služb. Na primer podjetje, ki zunanje izvaja naloge informacijske tehnologije, lahko prenese svoja osnovna opredmetena sredstva na ponudnika zunanjega izvajanja. 3 V nekaterih primerih prenosnik sredstva ni nujno podjetje, ki bo sčasoma imelo nepretrgan dostop do dobave proizvodov ali storitev in bo prejemnik teh proizvodov ali storitev. Vendar pa se zaradi prikladnosti to pojasnilo nanaša na podjetje, ki sredstva prenese kot odjemalec. PODROČJE UPORABE 4 To pojasnilo velja za obračunavanje prenosov opredmetenih osnovnih sredstev s strani podjetij, ki take prenose prejmejo od odjemalcev. 5 Dogovori na področju uporabe tega pojasnila so dogovori, v katerih podjetje od odjemalca pridobi opredmeteno osnovno sredstvo, ki ga mora podjetje nato uporabiti bodisi za povezavo odjemalca na omrežje bodisi zato, da odjemalcu zagotovi nepretrgan dostop do dobave proizvodov ali storitev ali za oboje. 6 To pojasnilo velja tudi za dogovore, v katerih podjetje od odjemalca prejme denarna sredstva in se morajo denarna sredstva uporabiti le za gradnjo ali nabavo opredmetenega osnovnega sredstva, podjetje pa mora to opredmeteno osnovno sredstvo uporabiti zato, da poveže naročnika v omrežje ali da naročniku zagotovi nepretrgan

Varovanja čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini pred tveganji – Pojasnilo OPMSRP 16

Categories: MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev, MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje z izjemo nekaterih določb v zvezi z obračunavanjem varovanja pred tveganjem, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , |

Besedilo pojasnila je na spletnem naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. OZADJE 1 Številna poročajoča podjetja imajo finančne naložbe v poslovanje v tujini (kot je opredeljeno v 8. členu MRS 21). Tako poslovanje v tujini so lahko odvisna podjetja, pridružena podjetja, skupna vlaganja ali podružnice. MRS 21 zahteva, da podjetje določi funkcijsko valuto za vsako poslovanje v tujini kot valuto izvirnega gospodarskega okolja te enote. Podjetje mora pri prevedbi izidov in finančnega stanja poslovanja v tujini v predstavitveno valuto pripoznati tečajne razlike v drugem vseobsegajočem donosu, dokler poslovanja v tujini ne odtuji. 2 Obračunavanje varovanja pred valutnim tveganjem, ki izhaja iz čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini velja samo, če so čista sredstva tega poslovanja v tujini vključena v računovodskih izkazih. ( 1 ) Postavka, ki je varovana pred valutnim tveganjem, ki izhaja iz čiste finančne naložbe v poslovanje v tujini, je lahko znesek čistih sredstev, ki je enak ali nižji od knjigovodske vrednosti čistih sredstev poslovanja v tujini. 3 MRS 39 zahteva določitev primerne pred tveganjem varovane postavke in primernih instrumentov za varovanje pred tveganjem v razmerju obračunavanja varovanja pred tveganjem. Če je določeno razmerje varovanja pred tveganjem, se v primeru varovanja čiste finančne naložbe pred tveganjem, dobiček ali izguba iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje čiste naložbe pred tveganjem, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in je vključen v tečajne razlike, ki izhajajo iz prevedbe izidov in finančnega stanja poslovanja v tujini. 4 Podjetje, ki veliko posluje v tujini, je lahko izpostavljeno številnim valutnim tveganjem. To pojasnilo daje napotke za prepoznavanje valutnih tveganj, ki so primerna za varovano tveganje pri varovanju čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini pred tveganjem. 5 MRS 39 podjetju dovoljuje, da kot instrumente za

Dogovori o izgradnji nepremičnin – Pojasnilo OPMSRP 15

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih, MRS 18 Prihodki, MRS 37 Rezervacije, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , , , |

Besedilo pojasnil, kot velja 1. 1. 2013, je objavljeno na povezavi msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. OZADJE 1 V nepremičninski dejavnosti lahko podjetja, ki se lotijo gradnje nepremičnin, neposredno ali prek podizvajalcev sklenejo dogovore z enim ali več kupci že pred dokončanjem gradnje. Ti dogovori se pojavljajo v različnih oblikah. 2 Podjetja, ki se na primer lotijo gradnje stanovanjskih nepremičnin, lahko začnejo s trženjem posameznih stanovanjskih enot (stanovanj, hiš) pred dokončanjem gradnje, tj. med potekom gradnje ali celo pred njenim začetkom. Vsak kupec s podjetjem sklene dogovor, da bo kupil določeno stanovanjsko enoto, ko bo ta pripravljena za vselitev. Kupec podjetju navadno plača predujem, ki ga slednje vrne samo v primeru, da mu dokončane stanovanjske enote ne uspe predati v skladu s pogodbenimi določili. Preostanek nakupne cene se podjetju navadno plača le ob izpolnitvi pogodbe, tj. ko stanovanjska enota preide v last kupca. 3 Podjetja, ki se lotijo gradnje komercialnih ali industrijskih nepremičnin, lahko dogovor sklenejo z enim samim kupcem. Od kupca se lahko zahteva, da v času med sklenitvijo začetnega dogovora in izpolnitvijo pogodbe izvrši postopna plačila. Gradnja lahko poteka na zemljišču, ki je v lasti kupca ali ga kupec dobi v zakup pred začetkom gradnje. PODROČJE UPORABE 4 Pojasnilo se uporablja za obračunavanje prihodkov in z njimi povezanih odhodkov podjetij, ki se lotijo gradnje nepremičnin neposredno ali prek podizvajalcev. 5 Dogovori, ki sodijo na področje uporabe tega pojasnila, so dogovori o izgradnji nepremičnin. Poleg izgradnje nepremičnin lahko taki dogovori vključujejo tudi zagotavljanje drugih proizvodov ali storitev. VPRAŠANJA 6 Pojasnilo obravnava dve vprašanji: (a) ali dogovor sodi na področje uporabe MRS 11 ali MRS 18? (b) kdaj je treba pripoznati prihodke od izgradnje nepremičnin?    

MRS 19 – Omejitev sredstva določenega zaslužka, minimalne zahteve financiranja in njihove medsebojne povezanosti – Pojasnilo OPMSRP 14

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 19 Zaslužki zaposlencev, MRS 37 Rezervacije, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: |

Besedilo pojasnila je na spletnem naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. OZADJE ▼M31 1 64. člen MRS 19 omejuje merjenje sredstva določenega zaslužka na presežek v programu z določenimi zaslužki ali na zgornjo mejo sredstva, odvisno kaj je nižje. 8. člen MRS 19 opredeljuje zgornjo mejo sredstva kot „sedanjo vrednost vseh gospodarskih koristi, razpoložljivih v obliki vračila denarja iz programa ali zmanjšanja prispevkov v program v prihodnosti“. Pojavljajo se vprašanja, kdaj se vračila denarja ali zmanjšanja prispevkov v prihodnosti štejejo za razpoložljiva, kar zlasti velja v primeru zahteve glede minimalnega financiranja. ▼M4 2 Zahteva glede minimalnega financiranja obstaja v številnih državah, njen namen pa je izboljšati zanesljivost zagotovil, danih članom programa zaslužkov zaposlencev v zvezi s pozaposlitvenimi zaslužki. Take zahteve navadno določajo najnižji znesek ali raven prispevkov, ki jih je treba vplačati v program v danem obdobju. Zahteva glede minimalnega financiranja lahko tako omeji možnosti podjetja za zmanjšanje prispevkov v prihodnosti. 3 Omejitev merjenja sredstva določenega zaslužka lahko tudi privede do kočljivosti zahteve glede minimalnega financiranja. Zahteva za vplačilo prispevkov v program ponavadi ne vpliva na merjenje sredstva ali obveznosti določenega zaslužka. Temu je tako, ker prispevki po vplačilu postanejo sredstva programa, kar pomeni, da dodatna čista obveznost znaša nič. Zahteva glede minimalnega financiranja pa bi lahko vseeno privedla do nastanka obveznosti, če zahtevani prispevki podjetju ne bi bili na voljo po vplačilu. ▼M27 3A Novembra 2009 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB – International Accounting Standards Board) spremenil OPMSRP 14 (IFRIC 14), da bi odstranil nenamensko posledico obdelave predplačil prihodnjih prispevkov v nekaterih primerih, pri katerih obstaja zahteva po minimalnem financiranju. ▼M4 PODROČJE 4 Pojasnilo se uporablja za vse določene pozaposlitvene zaslužke in druge dolgoročne določene zaslužke zaposlencev. 5 Za potrebe tega pojasnila pomenijo

Poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti (kot je veljavna 1. 1. 2013) – Pojasnilo OPMSRP 19

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje, MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje z izjemo nekaterih določb v zvezi z obračunavanjem varovanja pred tveganjem, MRS 8 Računovodske usmeritve, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti, MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic, MSRP 3 Poslovne združitve|Tags: , , , , , , , , , , |

Besedilo pojasnila je v vsebini, kot velja 1.1.2013 objavljeno na povezavi msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. OZADJE 1 Dolžnik in upnik lahko spremenita pogoje finančne obveznosti, tako da dolžnik izbriše obveznost v celoti ali delno z izdajo kapitalskih instrumentov upniku. Te transakcije se lahko imenujejo tudi „zamenjava dolga za kapital“. OPMSRP je prejel prošnje za napotke v zvezi z obračunavanjem takšnih transakcij. PODROČJE UPORABE 2 To pojasnilo obravnava obračunavanje, ki ga izvede podjetje, kadar se spremenijo pogoji finančne obveznosti, pri čemer podjetje izda kapitalske instrumente upniku podjetja, ki izbriše finančno obveznost v celoti ali delno. Pojasnilo ne obravnava obračunavanja, ki ga izvede upnik. 3 Podjetje tega pojasnila ne uporablja za transakcije, kadar: (a) je upnik tudi neposredni ali posredni delničar in nastopa kot neposredni ali posredni obstoječi delničar, (b) upnika in podjetje obvladuje ista stranka ali stranke pred transakcijo in po njej, transakcija pa vključuje porazdelitev kapitala, ki jo izvede podjetje, ali prispevek podjetju, (c) je poravnava finančne obveznosti z izdajo lastniških deležev v skladu s prvotnimi pogoji finančne obveznosti. PROBLEMI 4 To pojasnilo obravnava naslednja vprašanja: (a) Ali so kapitalski instrumenti podjetja, ki so izdani za poravnavo finančne obveznosti v celoti ali delno, „plačano nadomestilo“ v skladu z 41. členom MRS 39? (b) Kako mora podjetje na začetku meriti kapitalske instrumente, ki so izdani za poravnavo takšne finančne obveznosti? (c) Kako mora podjetje obračunati razlike med knjigovodsko vrednostjo poravnane finančne obveznosti in začetno izmerjeno vrednostjo izdanih kapitalskih instrumentov?

Programi zvestobe kupcev – Pojasnilo OPMSRP 13

Categories: MRS 18 Prihodki, MRS 37 Rezervacije, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: |

Besedilo pojasnila je na spletnem naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl.   OZADJE 1 Podjetja uporabljajo programe zvestobe kupcev za spodbujanje kupcev k nakupu svojega blaga ali storitev. Če kupec nabavi blago ali storitve, prejme od podjetja nagradne dobropise (pogosto imenovane „točke“). Kupec lahko nagradne dobropise unovči za nagrade v obliki brezplačnega blaga ali storitev ali blaga ali storitev po znižani ceni. 2 Programi delujejo na različne načine. Od kupcev se lahko zahteva, da pred unovčitvijo nagradnih dobropisov zberejo določeno minimalno število ali vrednost le-teh. Nagradni dobropisi so lahko vezani na posamezne nakupe ali skupine nakupov, ali na redno nakupovanje v določenem obdobju. Podjetje lahko programe zvestobe kupcev izvaja samo ali sodeluje v programu, ki ga izvaja tretja stranka. Ponujene nagrade so lahko v obliki blaga ali storitev podjetja samega in/ali pravic do blaga ali storitev tretje stranke. PODROČJE 3 To pojasnilo se nanaša na nagradne dobropise za zvestobo kupcev, ki (a) jih podjetje da svojim kupcem v sklopu prodajnega posla, tj. prodaje blaga, opravljanja storitev ali možnosti, da kupec uporablja sredstva podjetja; in (b) jih lahko kupci v prihodnosti unovčijo bodisi za brezplačno blago ali storitve bodisi za blago ali storitve po znižani ceni, če izpolnjujejo morebitne dodatne pogoje. Pojasnilo obravnava način obračunavanja v podjetju, ki svojim kupcem daje nagradne dobropise. VPRAŠANJA 4 To pojasnilo obravnava naslednja vprašanja: (a) ali naj podjetje svojo obvezo, da v prihodnosti zagotovi brezplačno blago ali storitve ali blago ali storitve po znižani ceni („nagrade“), pripozna in meri tako, da: (i) del prejemka ali terjatve iz prodajnega posla pripiše nagradnim dobropisom in odloži pripoznavanje prihodka (kot določa 13. člen MRS 18); ali (ii) oceni prihodnje stroške zagotovitve nagrad (kot določa 19. člen MRS 18); in (b) če se prejemek pripiše nagradnim

Spremembe v obstoječih obveznostih razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobnih obveznosti – Pojasnilo OPMSRP 1

Categories: MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), MRS 23 Stroški izposojanja, MRS 36 Oslabitev sredstev, MRS 37 Rezervacije, MRS 8 Računovodske usmeritve, MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja|Tags: , , , , , , , |

Tekst, veljaven 1. 1. 2013, je objavljen na povezavi msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. Številna podjetja so dolžna razgraditi, odstraniti in ponovno vzpostaviti opredmetena osnovna sredstva. V tem pojasnilu se takšne obveznosti imenujejo obveznostih razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobne obveznosti. Po MRS 16 nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva vključuje začetno oceno stroškov razgradnje in odstranitve sredstva ter ponovno vzpostavitev na ustreznem mestu, za katero nastane obveznost podjetja bodisi ob pridobitvi sredstva bodisi kot posledica uporabe sredstva v določenem časovnem obdobju za druge namene razen proizvodnje zalog v enakem časovnem obdobju. MRS 37 vsebuje zahteve glede merjenja obveznosti razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobnih obveznosti. To pojasnilo ponuja navodila glede obračunavanja učinkov sprememb merjenja obstoječih obveznosti razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobnih obveznosti. PODROČJE UPORABE 2 To pojasnilo se uporablja za spremembe pri merjenju katerihkoli obstoječih obveznosti razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobnih obveznosti, ki so tako: a) pripoznane kot del nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva v skladu z MRS kot tudi (b) pripoznane kot obveznosti v skladu z MRS 37. Obveznost razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobne obveznosti lahko na primer obstajajo za razgradnjo obrata, sanacijo okoljske škode pri ekstraktivnih dejavnostih ali odstranitev opreme. VPRAŠANJE 3 To pojasnilo razlaga, kako je treba obračunati vpliv naslednjih dogodkov na spremembe pri merjenju obstoječih obveznosti razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobnih obveznosti: (a) sprememba pri ocenjevanju poravnavanja obveznosti odtoka dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi (npr. denarni tokovi), (b) sprememba pri trenutni tržni diskontni meri, kot je opredeljena v 47. členu MRS 37 (vključno s spremembami v časovni vrednosti denarja in tveganjih, značilnih za obveznost), ter (c) povečanje, ki odraža pretekli čas (imenovano tudi razreševanje diskontiranja). Odgovor je v pojasnilu.

Obveznosti iz udeležbe na specifičnem trgu – odpadna električna in elektronska oprema – Pojasnilo OPMSRP 6

Categories: MRS 37 Rezervacije, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , |

Besedilo, kot velja na dan 1. 1. 2013: msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. OZADJE 1 17. člen MRS 37 določa, da je obvezujoč dogodek pretekli dogodek, ki privede do sedanje obveznosti, da podjetje nima nobene druge stvarne možnosti razen poravnave. 2 19. člen MRS 37 določa, da se rezervacije pripoznajo le za tiste obveze, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in obstajajo neodvisno od prihodnjega delovanja podjetja. 3 Direktiva EU o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO), ki ureja zbiranje, predelavo, obnavljanje in okolju prijazno odstranjevanje odpadne opreme, je sprožila vprašanje, kdaj naj se prizna obveznost razgrajevanja OEEO. Direktiva razlikuje med „novimi“ odpadki iz z odpadki „iz preteklosti“ ter med odpadki iz zasebnih gospodinjstev in odpadki od uporabnikov, ki niso zasebna gospodinjstva. Novi odpadki se nanašajo na izdelke, prodane po 13. avgustu 2005. V Direktivi se šteje, da je vsa gospodinjska oprema, prodana pred navedenim datumom, oprema iz preteklosti. 4 Direktiva določa, da stroške ravnanja z odpadki za gospodinjsko opremo iz preteklosti krijejo proizvajalci take opreme, ki obstajajo na trgu v obdobju, ki se določi v veljavni zakonodaji posamezne države članice (obdobje merjenja). Direktiva določa tudi, da vse države članice vzpostavijo sisteme, v katere sorazmerno prispevajo vsi proizvajalci, „npr. sorazmerno z njihovim vsakokratnim tržnim deležem po vrsti opreme.“ 5 Nekateri pojmi, uporabljeni v Pojasnilu, kot sta „tržni delež“ in „obdobje merjenja“, se lahko opredelijo zelo različno v veljavnih zakonodajah držav članic. Obdobje merjenja je lahko na primer eno leto ali en sam mesec. Podobno se lahko v različnih nacionalnih zakonodajah razlikujejo tudi opredelitve merjenja tržnega deleža in formule za izračunavanje obveznosti. Vendar pa se vsi ti primeri nanašajo zgolj na merjenje obveznosti, ki ne spada v področje Pojasnila. PODROČJE UPORABE 6 To pojasnilo ponuja navodila v zvezi s

MRS 8 – Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake

Categories: MRS 8 Računovodske usmeritve, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja|Tags: , |

Cilj tega standarda je predpisati sodila za izbiranje in spreminjanje računovodskih usmeritev, kar zajema tudi računovodsko obravnavanje in razkrivanje sprememb računovodskih usmeritev in sprememb računovodskih ocen ter popravljanje napak. Standard je namenjen povečanju ustreznosti in zanesljivosti računovodskih izkazov podjetja ter zagotoviti tako medsebojno primerljivost skozi različna obdobja kot tudi primerljivost z računovodskimi izkazi drugih podjetij. 2 Zahteve po razkrivanju računovodskih usmeritev, z izjemo tistih, ki se nanašajo na spremembe računovodskih usmeritev, so določene v MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki po pojmih, ki so vrgajeni v to revijo.