MRS 18 Prihodki

Prihodki – transakcije neposredne zamenjave, ki vključujejo storitve oglaševanja – Pojasnilo SOP 31

Categories: MRS 18 Prihodki, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE — MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake — MRS 18 Prihodki VPRAŠANJE 1 Podjetje (prodajalec) lahko sklene barter transakcijo, da opravi oglaševalske storitve v zamenjavo za oglaševalske storitve, ki jih prejme od svojega kupca (kupec). Oglasi so lahko prikazani na internetu ali na plakatnih mestih, predvajani po televiziji ali radiu, objavljeni v revijah ali prikazani v drugih medijih. 2 V nekaterih primerih med podjetji ne pride do izmenjave denarnih sredstev ali nadomestila. V nekaterih primerih pride tudi do zamenjave enakih ali približno enakih zneskov denarnih sredstev ali drugega nadomestila. 3 Prodajalec, ki opravlja oglaševalske storitve pri svojem rednem poslovanju, po MRS 18 pripozna prihodek iz barter transakcije, ki vključuje oglaševanje, takrat, ko, med drugimi merili, zamenjane storitve niso istovrstne (MRS 18.12) in je znesek prihodka mogoče zanesljivo izmeriti (MRS 18.20(a)). To pojasnilo se uporablja samo za zamenjavo neistovrstnih oglaševalskih storitev. Po MRS 18 zamenjava podobnih oglaševalskih storitev ni transakcija, ki ustvari prihodke. 4 Vprašanje je, v kakšnih okoliščinah prodajalec lahko zanesljivo izmeri prihodek po pošteni vrednosti oglaševalskih storitev, ki so bile opravljene ali prejete v barter transakciji. SPLOŠNO MNENJE 5 Prihodkov iz barter transakcij, ki vključujejo oglaševanje, ni mogoče zanesljivo izmeriti po pošteni vrednosti prejetih oglaševalskih storitev. Prodajalec pa lahko zanesljivo izmeri prihodek po pošteni vrednosti oglaševalskih storitev, ki jih opravi v barter transakciji in sicer s sklicevanjem samo na ne-barter posle, ki: (a) vključujejo oglaševanje, ki je podobno oglaševanju v barter transakciji, (b) se pogosto pojavljajo, (c) predstavljajo prevladujoče število poslov in količino v primerjavi z vsemi transakcijami opravljanja oglaševanja, ki je podobno oglaševanju v barter poslu, (d) vključujejo denarna sredstva in/ali drugo obliko nadomestila (npr. tržljive

Ocenjevanje vsebine transakcij, ki vključujejo pravno obliko najema – Pojasnilo SOP 27

Categories: MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih, MRS 17 Najemi, MRS 18 Prihodki, MRS 37 Rezervacije, MRS 8 Računovodske usmeritve, MSRP 4 Zavarovalne pogodbe|Tags: , , , , , , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE — MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake — MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih — MRS 17 Najemi (kakor je bil popravljen 2003) — MRS 18 Prihodki — MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva — MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje (kakor je bil popravljen 2003) — MSRP 4 Zavarovalne pogodbe VPRAŠANJE 1 Podjetje lahko sklene posel ali vrsto strukturiranih poslov (dogovor) z nepovezano stranko ali strankami (naložbenik), ki vključuje pravno obliko najema. Na primer podjetje lahko odda sredstva v najem naložbeniku in nato ista sredstva vzame nazaj v najem, ali zakonito proda sredstva in nato ista sredstva vzame nazaj v najem. Oblika dogovorov in njihovi pogoji se lahko znatno razlikujejo. V primeru najema in povratnega najema je lahko dogovor zasnovan tako, da se doseže davčna ugodnost za naložbenika, ki se s podjetjem deli v obliki nadomestila, in ne, da se prenese pravica do uporabe sredstva. 2 Kadar dogovor z naložbenikom vključuje pravno obliko najema, sta vprašanji: (a) kako presoditi, ali je vrsta poslov povezana in jih je treba obračunati kot en posel, (b) ali dogovor izpolnjuje opredelitev pojma najem iz MRS 17, in če ne, (i) ali ločeni naložbeni račun in obveze plačevanja najema, ki lahko obstajajo, predstavljajo sredstva in obveznosti podjetja (npr. proučite primer, opisan v A2.(a) členu Dodatka A), (ii) kako naj podjetje obračuna druge obveze, ki izhajajo iz dogovora, ter (iii) kako naj podjetje obračuna nadomestilo, ki ga lahko prejme od naložbenika. SPLOŠNO MNENJE 3 Vrsta poslov, ki vključujejo pravno obliko najema, je povezana in jih je treba obračunati kot en posel, kadar celotnega ekonomskega učinka ni mogoče razumeti brez sklicevanja

Skupaj obvladovana podjetja – nedenarni prispevki podvižnikov – Pojasnilo SOP 13

Categories: MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), MRS 18 Prihodki, MRS 31 Deleži v skupnih vlaganjih, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE — MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake — MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) — MRS 18 Prihodki — MRS 31 Deleži v skupnih vlaganjih VPRAŠANJE 1 MRS 31.48 se nanaša tako na prispevke kot na prodajo med podvižnikom in skupnim vlaganjem: „Če podvižnik prispeva ali proda sredstva skupnemu vlaganju, mora pripoznavanje vsakega dela dobička ali izgube iz omenjene transakcije kazati vsebino transakcije“. Poleg tega MRS 31.24 pravi, da je „skupaj obvladovano podjetje skupno vlaganje, pri katerem gre za ustanovitev delniške družbe, družbe z neomejeno ali omejeno odgovornostjo ali kakega drugega podjetja, v katerem ima vsak podvižnik svoj delež.“ Ni izrecnega napotka za pripoznavanje dobičkov ali izgub, ki izhajajo iz prispevkov nedenarnih sredstev v skupaj obvladovane enote (SOE). 2 Prispevki v SOE so prenosi sredstev od podvižnikov v zameno za delež v lastniškem kapitalu SOE. Takšni prispevki imajo lahko različne oblike. Podvižniki lahko prispevajo sredstva hkrati z ustanovitvijo SOE ali kasneje. Nadomestila, ki jih dobivajo podvižniki v zameno za sredstva, prispevana v SOE, so lahko tudi denar ali drugačna nadomestila, ki niso odvisna od prihodnjih denarnih tokov v SOE (dodatna nadomestila). 3 Vprašanja so: (a) kdaj mora podvižnik pripoznati v ►M5 poslovnem izidu ◄ ustrezni del dobičkov ali izgub, ki izhajajo iz prispevka nedenarnega sredstva v SOE v zameno za delež v lastniškem kapitalu, (b) kako mora podvižnik obračunati dodatna nadomestila, ter (c) kako mora biti v podvižnikovih konsolidiranih računovodskih izkazih predstavljen nerealiziran dobiček ali izguba. 4 To pojasnilo obravnava podvižnikovo obračunavanje nedenarnih prispevkov v SOE v zameno za delež v lastniškem kapitalu SOE, obračunan z uporabo kapitalske metode ali sorazmerno konsolidacijo. SPLOŠNO MNENJE 5

Prenosi sredstev od odjemalcev – Pojasnilo OPMSRP 18

Categories: MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), MRS 18 Prihodki, MRS 20 Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči, MRS 8 Računovodske usmeritve, MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja|Tags: , , , , , , , , |

Besedilo pojasnila je v vsebini, kot velja 1. 1. 2013, objavljeno na povezavi msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. OZADJE 1 V dejavnostih, ki razpolagajo z infrastrukturo za zagotvaljanje javnih služb, lahko podjetje od svojih odjemalcev pridobi opredmetena osnovna sredstva, ki se morajo uporabiti za povezavo teh naročnikov na omrežje in jim zagotoviti nepretrgan dostop do dobave proizvodov, kot so elektrika, plin ali voda. Podjetje pa lahko od odjemalcev prejme tudi denarna sredstva za nabavo ali gradnjo takih opredmetenih osnovnih sredstev. Ponavadi morajo odjemalci plačati dodatne zneske za nabavo proizvodov ali storitev, ki temeljijo na uporabi. 2 Prenosi sredstev od naročnikov se lahko pojavijo tudi pri dejavnostih, ki niso v domeni javnih služb. Na primer podjetje, ki zunanje izvaja naloge informacijske tehnologije, lahko prenese svoja osnovna opredmetena sredstva na ponudnika zunanjega izvajanja. 3 V nekaterih primerih prenosnik sredstva ni nujno podjetje, ki bo sčasoma imelo nepretrgan dostop do dobave proizvodov ali storitev in bo prejemnik teh proizvodov ali storitev. Vendar pa se zaradi prikladnosti to pojasnilo nanaša na podjetje, ki sredstva prenese kot odjemalec. PODROČJE UPORABE 4 To pojasnilo velja za obračunavanje prenosov opredmetenih osnovnih sredstev s strani podjetij, ki take prenose prejmejo od odjemalcev. 5 Dogovori na področju uporabe tega pojasnila so dogovori, v katerih podjetje od odjemalca pridobi opredmeteno osnovno sredstvo, ki ga mora podjetje nato uporabiti bodisi za povezavo odjemalca na omrežje bodisi zato, da odjemalcu zagotovi nepretrgan dostop do dobave proizvodov ali storitev ali za oboje. 6 To pojasnilo velja tudi za dogovore, v katerih podjetje od odjemalca prejme denarna sredstva in se morajo denarna sredstva uporabiti le za gradnjo ali nabavo opredmetenega osnovnega sredstva, podjetje pa mora to opredmeteno osnovno sredstvo uporabiti zato, da poveže naročnika v omrežje ali da naročniku zagotovi nepretrgan

Dogovori o izgradnji nepremičnin – Pojasnilo OPMSRP 15

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih, MRS 18 Prihodki, MRS 37 Rezervacije, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , , , |

Besedilo pojasnil, kot velja 1. 1. 2013, je objavljeno na povezavi msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. OZADJE 1 V nepremičninski dejavnosti lahko podjetja, ki se lotijo gradnje nepremičnin, neposredno ali prek podizvajalcev sklenejo dogovore z enim ali več kupci že pred dokončanjem gradnje. Ti dogovori se pojavljajo v različnih oblikah. 2 Podjetja, ki se na primer lotijo gradnje stanovanjskih nepremičnin, lahko začnejo s trženjem posameznih stanovanjskih enot (stanovanj, hiš) pred dokončanjem gradnje, tj. med potekom gradnje ali celo pred njenim začetkom. Vsak kupec s podjetjem sklene dogovor, da bo kupil določeno stanovanjsko enoto, ko bo ta pripravljena za vselitev. Kupec podjetju navadno plača predujem, ki ga slednje vrne samo v primeru, da mu dokončane stanovanjske enote ne uspe predati v skladu s pogodbenimi določili. Preostanek nakupne cene se podjetju navadno plača le ob izpolnitvi pogodbe, tj. ko stanovanjska enota preide v last kupca. 3 Podjetja, ki se lotijo gradnje komercialnih ali industrijskih nepremičnin, lahko dogovor sklenejo z enim samim kupcem. Od kupca se lahko zahteva, da v času med sklenitvijo začetnega dogovora in izpolnitvijo pogodbe izvrši postopna plačila. Gradnja lahko poteka na zemljišču, ki je v lasti kupca ali ga kupec dobi v zakup pred začetkom gradnje. PODROČJE UPORABE 4 Pojasnilo se uporablja za obračunavanje prihodkov in z njimi povezanih odhodkov podjetij, ki se lotijo gradnje nepremičnin neposredno ali prek podizvajalcev. 5 Dogovori, ki sodijo na področje uporabe tega pojasnila, so dogovori o izgradnji nepremičnin. Poleg izgradnje nepremičnin lahko taki dogovori vključujejo tudi zagotavljanje drugih proizvodov ali storitev. VPRAŠANJA 6 Pojasnilo obravnava dve vprašanji: (a) ali dogovor sodi na področje uporabe MRS 11 ali MRS 18? (b) kdaj je treba pripoznati prihodke od izgradnje nepremičnin?    

Dogovori o koncesiji storitev – Pojasnilo OPMSRP 12

Categories: MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih, MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), MRS 17 Najemi, MRS 18 Prihodki, MRS 20 Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči, MRS 23 Stroški izposojanja, MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje, MRS 36 Oslabitev sredstev, MRS 37 Rezervacije, MRS 38 Neopredmetena sredstva, MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje z izjemo nekaterih določb v zvezi z obračunavanjem varovanja pred tveganjem, MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja|Tags: |

OZADJE 1 V številnih državah infrastrukturo za javne storitve – kot so ceste, mostovi, tuneli, zapori, bolnišnice, letališča, naprave in objekti za distribucijo vode, oskrba z energijo in telekomunikacijska omrežja – tradicionalno gradi, upravlja in vzdržuje javni sektor, financira pa se z dodeljenimi javnimi proračunskimi sredstvi. 2 V nekaterih državah so vlade uvedle dogovore o pogodbenih storitvah, da bi v razvoj, financiranje, upravljanje in vzdrževanje take infrastrukture pritegnile zasebni sektor. Infrastruktura morebiti že obstaja ali pa bo v obdobju dogovora o storitvah zgrajena. Dogovor v tem pojasnilu praviloma vključuje osebo zasebnega sektorja (upravljavec), ki gradi ali posodablja infrastrukturo, ki se uporablja za opravljanje javne storitve (na primer s povečanjem zmogljivosti infrastrukture), in to infrastrukturo upravlja in vzdržuje za določeno obdobje. Upravljavec je za svoje storitve plačan v obdobju dogovora. Dogovor ureja pogodba, ki določa standarde izvedbe, mehanizme za prilagajanje cen in dogovore o odločanju v primeru sporov. Taka ureditev se pogosto imenuje dogovor o koncesiji storitev „izgradi-upravljaj-prenesi“, „saniraj-upravljaj-prenesi“ ali „javno v zasebno“. 3 Značilnost teh dogovorov o storitvah je narava javne storitve obveze, ki jo prevzame upravljavec. Javna politika nudi storitve, ki se nanašajo na infrastrukturo, ki jo je treba zagotavljati javnosti, ne glede na identiteto stranke, ki opravlja storitve. Dogovor o storitvah pogodbeno zavezuje upravljavca, da opravlja storitve za javnost v imenu osebe javnega sektorja. Druge skupne značilnosti so: (a) stranka, ki daje dogovor o storitvah (dajalec koncesije) je oseba javnega sektorja, vključno z vladnim organom ali oseba zasebnega sektorja, na katero je bila prenesena odgovornost za storitve. (b) upravljavec je odgovoren vsaj za del upravljanja infrastrukture in s tem povezanih storitev in ne deluje le kot zastopnik v imenu dajalca koncesije. (c) pogodba določa začetne cene, ki jih upravljavec obračunava in ureja spreminjanje

Programi zvestobe kupcev – Pojasnilo OPMSRP 13

Categories: MRS 18 Prihodki, MRS 37 Rezervacije, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: |

Besedilo pojasnila je na spletnem naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl.   OZADJE 1 Podjetja uporabljajo programe zvestobe kupcev za spodbujanje kupcev k nakupu svojega blaga ali storitev. Če kupec nabavi blago ali storitve, prejme od podjetja nagradne dobropise (pogosto imenovane „točke“). Kupec lahko nagradne dobropise unovči za nagrade v obliki brezplačnega blaga ali storitev ali blaga ali storitev po znižani ceni. 2 Programi delujejo na različne načine. Od kupcev se lahko zahteva, da pred unovčitvijo nagradnih dobropisov zberejo določeno minimalno število ali vrednost le-teh. Nagradni dobropisi so lahko vezani na posamezne nakupe ali skupine nakupov, ali na redno nakupovanje v določenem obdobju. Podjetje lahko programe zvestobe kupcev izvaja samo ali sodeluje v programu, ki ga izvaja tretja stranka. Ponujene nagrade so lahko v obliki blaga ali storitev podjetja samega in/ali pravic do blaga ali storitev tretje stranke. PODROČJE 3 To pojasnilo se nanaša na nagradne dobropise za zvestobo kupcev, ki (a) jih podjetje da svojim kupcem v sklopu prodajnega posla, tj. prodaje blaga, opravljanja storitev ali možnosti, da kupec uporablja sredstva podjetja; in (b) jih lahko kupci v prihodnosti unovčijo bodisi za brezplačno blago ali storitve bodisi za blago ali storitve po znižani ceni, če izpolnjujejo morebitne dodatne pogoje. Pojasnilo obravnava način obračunavanja v podjetju, ki svojim kupcem daje nagradne dobropise. VPRAŠANJA 4 To pojasnilo obravnava naslednja vprašanja: (a) ali naj podjetje svojo obvezo, da v prihodnosti zagotovi brezplačno blago ali storitve ali blago ali storitve po znižani ceni („nagrade“), pripozna in meri tako, da: (i) del prejemka ali terjatve iz prodajnega posla pripiše nagradnim dobropisom in odloži pripoznavanje prihodka (kot določa 13. člen MRS 18); ali (ii) oceni prihodnje stroške zagotovitve nagrad (kot določa 19. člen MRS 18); in (b) če se prejemek pripiše nagradnim

MRS 18 – Prihodki

Categories: MRS 18 Prihodki|Tags: , |

računovodskih izkazov opredeljeni kot povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki pritokov ali povečanja sredstev ali zmanjšanja obveznosti; posledica je povečanje lastniškega kapitala, ki se razlikuje od povečanj iz novih vplačil prinašalcev lastniškega kapitala. Prihodki obsegajo tako tiste iz rednega delovanja kot tudi dobičke. Prihodki iz rednega delovanja podjetja imajo različne oznake, kot so prihodki od prodaje, nadomestila, obresti, dividende in licenčnine. Cilj tega standarda je opisati računovodsko obravnavanje prihodkov, ki izhajajo iz različnih vrst poslov in poslovnih dogodkov. Pri obračunavanju prihodkov je poglavitna določitev, kdaj pripoznati prihodke. Prihodki se pripoznajo, ko je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi pritekale v podjetje in da je te koristi mogoče zanesljivo izmeriti. Ta standard opredeljuje okoliščine, v katerih je zadoščeno tem sodilom in se zaradi tega prihodki pripoznajo. Prav tako daje praktične napotke za uporabo teh sodil.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki po pojmih, ki so vrgajeni v to revijo. *** Na tej povezavi je Uredba Komisije (EU) št. 1254/2012 z dne 11. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 10, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 11, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 12, Mednarodnega računovodskega standarda 27 (2011) in Mednarodnega računovodskega standarda 28 (2011) Besedilo velja za EGP s prikazom teksta MSRP 10, 11 in 12 ; mrs 27 IN 28 ter vplivov na posamezne standarde.  Bralec mora pri branju posameznega standarda upoštevati v tej uredbi prikazane spremembe.