MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov

Neopredmetena sredstva – stroški spletne strani – Pojasnilo SOP 32

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih, MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), MRS 17 Najemi, MRS 2 Zaloge, MRS 36 Oslabitev sredstev, MRS 38 Neopredmetena sredstva, MSRP 3 Poslovne združitve|

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE ▼M5 — MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007) ▼B — MRS 2 Zaloge (kakor je bil popravljen 2003) — MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih — MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) (kakor je bil popravljen 2003) — MRS 17 Najemi (kakor je bil popravljen 2003) — MRS 36 Oslabitev sredstev (kakor je bil popravljen 2004) — MRS 38 Neopredmetena sredstva (kakor je bil popravljen 2004) — MSRP 3 Poslovne združitve VPRAŠANJE 1 V podjetju se lahko pojavi notranja poraba pri razvoju in delovanju lastne spletne strani za notranji in zunanji dostop. Spletna stran, ki je zasnovana za zunanji dostop, se lahko uporablja za različne namene, kot je uveljavljanje in oglaševanje izdelkov in storitev podjetja, opravljanje elektronskih storitev in prodaja izdelkov in storitev. Spletna stran, ki je zasnovana za notranji dostop, se lahko uporablja za shranjevanje usmeritev podjetja in podatkov o kupcih ter za iskanje koristnih informacij. 2 Stopnje razvoja spletne strani lahko opišemo takole: (a) načrtovanje – vključuje izvedbo študije izvedljivosti, opredelitev ciljev in zahtev, vrednotenje drugih možnost in izbiro preferenc; (b) razvoj aplikacije in infrastrukture – vključuje pridobitev imena domene, nakup in razvoj strojne in programske opreme, namestitev razvitih aplikacij in test izjemnih situacij; (c) razvoj grafičnega oblikovanja – vključuje oblikovanje videza spletnih strani; (d) razvoj vsebine – vključuje oblikovanje, nakup, pripravo in nalaganje informacij, ki so lahko tekstovne ali grafične, na spletno stran pred zaključkom razvoja oblikovanja spletne strani. Te informacije se lahko shranijo v ločenih bazah podatkov, ki so vključene v spletno stran (ali se do njih dostopa iz spletnih strani), ali so kodirane neposredno v spletne strani. 3 Ko

Dogovori o koncesiji storitev: Razkritja – Pojasnilo SOP 29

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), MRS 17 Najemi, MRS 37 Rezervacije, MRS 38 Neopredmetena sredstva|Tags: , , , , , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE ▼M5 — MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007) ▼B — MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) (kakor je bil popravljen 2003) — MRS 17 Najemi (kakor je bil popravljen 2003) — MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva — MRS 38 Neopredmetena sredstva (kakor je bil popravljen 2004) VPRAŠANJE 1 Podjetje ( ►M9 dajalec koncesije ◄) lahko z drugim podjetjem (dajalcem koncesije) sklene dogovor o opravljanju storitev, ki javnosti omogočajo dostop do glavne ekonomske in socialne infrastrukture. Dajalec koncesije je lahko podjetje javnega ali zasebnega sektorja, vključno z državnimi organi. Med primere sporazumov o koncesijskih storitvah spadajo objekti in naprave za pripravo vode in oskrbo z vodo, avtoceste, parkirišča, tuneli, mostovi, letališča in telekomunikacijska omrežja. Med primere sporazumov, ki niso sporazumi o koncesijskih storitvah, spada zunanje izvajanje notranjih storitev podjetja (npr. restavracija za zaposlene, vzdrževanje stavbe in računovodstvo ali naloge informacijske tehnologije). 2 Na splošno sporazum o koncesijskih storitvah pomeni, da dajalec koncesije za obdobje koncesije na ►M9 dajalca koncesije ◄ prenese: (a) pravico opravljati storitve, ki javnosti omogočajo dostop do glavne ekonomske in socialne infrastrukture, ter (b) v nekaterih primerih pravico do uporabe določenih opredmetenih sredstev, neopredmetenih sredstev ali finančnih sredstev, v zameno, da se ►M9 dajalec koncesije ◄: (c) zaveže opravljati storitve v skladu z nekaterimi pogoji v obdobju koncesije, ter (d) kadar je to primerno, zaveže, da bo ob koncu obdobja koncesije vrnil pravice, prejete na začetku obdobja koncesije in/ali pravice, pridobljene v obdobju koncesije. 3 Skupna značilnost vseh sporazumov o koncesijskih storitvah je, da ►M9 dajalec koncesije ◄ prejme pravico in prevzame obveznost opravljati javne storitve. 4 Vprašanje je,

Davek iz dobička – spremembe davčnega položaja podjetja ali njegovih delničarjev – Pojasnilo SOP 25

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 12 Davek iz dobička, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE ▼M5 — MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007) ▼B — MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake — MRS 12 Davek iz dobička VPRAŠANJE 1 Zaradi spremembe davčnega položaja podjetja ali njegovih delničarjev se lahko v podjetju povečajo ali zmanjšajo njegove obveznosti za davek ali terjatve za davek. To se lahko zgodi na primer po javnem kotiranju kapitalskih instrumentov podjetja ali po reorganiziranju lastniškega kapitala podjetja. Lahko se tudi zgodi, če se obvladujoči delničar preseli v drugo državo. Zaradi takšnega dogodka je podjetje lahko različno obdavčeno; lahko na primer pridobi ali izgubi davčne spodbude ali zanj veljajo različne davčne stopnje v prihodnosti. 2 Sprememba davčnega položaja podjetja ali njegovih delničarjev lahko takoj vpliva na njegove sprotne obveznosti za davek ali terjatve za davek. Sprememba lahko tudi poveča ali zmanjša odložene obveznosti za davek ali odložene terjatve za davek, ki jih pripozna podjetje, odvisno od vpliva spremembe davčnega položaja na davčne posledice, ki bodo izhajale iz povrnitev ali poravnavanja knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti podjetja. 3 Vprašanje je, kako naj podjetje obračunava davčne posledice sprememb svojega davčnega položaja ali davčnega položaja svojih delničarjev. SPLOŠNO MNENJE ▼M5 4 Sprememba davčnega položaja podjetja ali njegovih delničarjev ne povzroči povečanja ali zmanjšanja zneskov, pripoznanih izven poslovnega izida. Posledice odmerjenega in odloženega davka zaradi spremenjenega davčnega položaja je treba vključiti v poslovni izid obdobja, razen če se takšne posledice nanašajo na transakcije in dogodke, ki v istem ali v drugem obdobju povzročijo neposredno knjiženje pripoznanega zneska v dobro ali v breme lastniškega kapitala, ali zneske, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu. Takšne davčne posledice, ki se nanašajo na spremembe pripoznanega zneska

Poslovni najemi – spodbudnine – Pojasnilo SOP 15

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 17 Najemi, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE ▼M5 — MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007) ▼B — MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake — MRS 17 Najemi (kakor je bil popravljen 2003) VPRAŠANJE 1 Pri pogajanju o novem ali obnovljenem poslovnem najemu lahko najemodajalec spodbuja najemnika k sklenitvi pogodbe. Takšne spodbude so na primer vnaprejšnje denarno plačilo najemniku ali pa najemodajalčevo povračilo ali prevzem najemnikovih stroškov (kot so stroški premestitve, izboljšave sredstev v najemu in stroški, povezani s prejšnjimi najemnikovimi obvezami). Ali pa se lahko dogovorita za začetna obdobja najema brez najemnine ali z zmanjšano najemnino. 2 Vprašanje je, kako spodbudnine pri poslovnem najemu pripoznati v računovodskih izkazih tako najemnika kot najemodajalca. SPLOŠNO MNENJE 3 Vse spodbudnine pri dogovarjanju o novem ali obnovljenem poslovnem najemu se morajo pripoznati kot sestavni del čistega nadomestila, ki je dogovorjeno za uporabo sredstva, danega v najem, ne glede na naravo spodbudnine ali obliko ali čas plačil. 4 Najemodajalec mora pripoznati agregatno vrednost spodbudnin kot odbitek od prihodka od najemnin v dobi najema na podlagi enakomerne časovne metode, razen če kak drug način bolje ustreza zmanjševanju zaslužkov od sredstva, danega v najem. 5 Najemnik mora pripoznati agregaten zaslužek od spodbud kot zmanjšanje odhodkov za najemnino v dobi najema na podlagi enakomerne časovne metode, razen če kak drug način bolje ustreza njegovim koristim od uporabe sredstva v najemu. 6 Stroške, ki jih ima najemnik, tudi stroške, ki so povezani s prejšnjim najemom (na primer stroške za prekinitev najema, premestitev ali izboljšave najetega sredstva), mora najemnik obračunavati v skladu s standardi, ki veljajo za takšne stroške, tudi stroške, ki se dejansko povrnejo zaradi dogovora o spodbudi. DATUM SOGLASJA

Uvedba evra – Pojasnilo SOP 7

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 10 Dogodki po datumu bilance stanja, MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev, MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. VPRAŠANJE 1 S 1. januarjem 1999, začetkom delovanja Gospodarske in denarne zveze (Economic and Monetary Union – EMU), bo evro postal valuta s svojo lastno veljavo, menjalni tečaji med evrom in udeleženimi državnimi valutami pa bodo nepreklicno stalni; tveganje kasnejših tečajnih razlik, ki se nanašajo na te valute, je namreč s tem dnem odpravljeno. 2 Vprašanje se nanaša na uporabo MRS 21 pri prehodu od državnih valut držav članic Evropske zveze na evro („prehod“). SPLOŠNO MNENJE 3 Zahteve MRS 21 v zvezi s prevajanjem transakcij v tujih valutah in računovodskimi izkazi poslovanja v tujini je treba pri prehodu dosledno upoštevati. Pri določanju menjalnih tečajev se uporablja ista podlaga, če se države priključijo EMU kasneje. 4 To pomeni zlasti, da: (a) je treba denarna sredstva in obveznosti v tujih valutah, izhajajoče iz transakcij, še dalje prevajati v funkcijsko valuto po končnem tečaju. Vsako tečajno razliko je treba takoj pripoznati kot prihodek ali odhodek, razen če bo podjetje še naprej uporabljalo svojo obstoječo računovodsko usmeritev za tečajne dobičke in izgube v zvezi z varovanjem pred valutnim tveganjem pri napovedani transakciji; ▼M11 (b) je treba kumulativne tečajne razlike, ki se nanašajo na prevedbe računovodskih izkazov enot v tujini in so pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, razvrstiti v lastniškem kapitalu in prerazvrstiti iz lastniškega kapitala v poslovni izid šele ob odtujitvi ali delni odtujitvi čiste naložbe v enoto v tujini; ter (c) se tečajne razlike, izhajajoče iz prevedb obveznosti, ki se glasijo na udeležene valute, ne vštevajo v knjigovodsko vrednost ustreznih sredstev. DATUM SOGLASJA Oktober 1997 DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI To pojasnilo se začne uporabljati 1. junija 1998. Spremembe računovodskih usmeritev se morajo obravnavati v skladu z

Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa – Pojasnilo OPMSRP 20

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), MRS 38 Neopredmetena sredstva|Tags: , , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl.   OZADJE 1 Pri dejavnostih dnevnega kopa morajo podjetja morda odstraniti odvečni rudniški material („krovnina“), da bi imela dostop do nahajališč mineralne rude. Ta dejavnost odstranjevanja odvečnega materiala se imenuje „odstranjevanje“. 2 Med razvojno fazo rudnika (preden se začne proizvodnja) se stroški odstranjevanja ponavadi usredstvijo kot del amortizirljivih stroškov izgradnje, razvoja in konstrukcije rudnika. Ti usredstveni stroški se po začetku proizvodnje sistematično amortizirajo, ponavadi z uporabo metode proizvedenih enot. 3 Rudarsko podjetje lahko v proizvodni fazi rudnika nadaljuje z odstranjevanjem krovnine, pri tem pa nastajajo stroški odstranjevanja. 4 Odstranjeni material v proizvodni fazi niso nujno samo odpadki, ampak bo ta material pogosto kombinacija rude in odpadkov. Razmerje med rudo in odpadki lahko sega od nedonosno nizkega do dobičkonosno visokega. Rezultat odstranjevanja materiala z nizkim deležem rude glede na odpadke je lahko uporaben material, ki se lahko uporabi za zalogo. To odstranjevanje lahko tudi omogoči dostop do globljih ravni materiala z višjim deležem rude glede na odpadke. Tako se lahko podjetju obračuna dvojna korist zaradi dejavnosti odstranjevanja: uporabna ruda, ki se lahko uporabi za proizvodnjo zaloge in izboljšan dostop do nadaljnjega materiala, ki se bo izkopaval v prihodnosti. 5 To pojasnilo obravnava, kdaj in kako ločeno upoštevati ti dve koristi odstranjevanja ter tudi kako na začetku in pozneje meriti te koristi. PODROČJE UPORABE 6 To pojasnilo se uporablja za stroške odstranjevanja odvečnega materiala, ki so nastali pri dnevnem kopu v fazi proizvodnje rudnika („stroški odstranjevanja pri proizvodnji“). OBRAVNAVANA VPRAŠANJA 7 To pojasnilo obravnava naslednja vprašanja: (a) pripoznavanje stroškov odstranjevanja pri proizvodnji kot sredstva; (b) začetno računovodsko merjenje sredstva pri dejavnosti odstranjevanja ter (c) poznejše računovodsko merjenje sredstva pri dejavnosti odstranjevanja.

Dogovori o izgradnji nepremičnin – Pojasnilo OPMSRP 15

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih, MRS 18 Prihodki, MRS 37 Rezervacije, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , , , |

Besedilo pojasnil, kot velja 1. 1. 2013, je objavljeno na povezavi msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. OZADJE 1 V nepremičninski dejavnosti lahko podjetja, ki se lotijo gradnje nepremičnin, neposredno ali prek podizvajalcev sklenejo dogovore z enim ali več kupci že pred dokončanjem gradnje. Ti dogovori se pojavljajo v različnih oblikah. 2 Podjetja, ki se na primer lotijo gradnje stanovanjskih nepremičnin, lahko začnejo s trženjem posameznih stanovanjskih enot (stanovanj, hiš) pred dokončanjem gradnje, tj. med potekom gradnje ali celo pred njenim začetkom. Vsak kupec s podjetjem sklene dogovor, da bo kupil določeno stanovanjsko enoto, ko bo ta pripravljena za vselitev. Kupec podjetju navadno plača predujem, ki ga slednje vrne samo v primeru, da mu dokončane stanovanjske enote ne uspe predati v skladu s pogodbenimi določili. Preostanek nakupne cene se podjetju navadno plača le ob izpolnitvi pogodbe, tj. ko stanovanjska enota preide v last kupca. 3 Podjetja, ki se lotijo gradnje komercialnih ali industrijskih nepremičnin, lahko dogovor sklenejo z enim samim kupcem. Od kupca se lahko zahteva, da v času med sklenitvijo začetnega dogovora in izpolnitvijo pogodbe izvrši postopna plačila. Gradnja lahko poteka na zemljišču, ki je v lasti kupca ali ga kupec dobi v zakup pred začetkom gradnje. PODROČJE UPORABE 4 Pojasnilo se uporablja za obračunavanje prihodkov in z njimi povezanih odhodkov podjetij, ki se lotijo gradnje nepremičnin neposredno ali prek podizvajalcev. 5 Dogovori, ki sodijo na področje uporabe tega pojasnila, so dogovori o izgradnji nepremičnin. Poleg izgradnje nepremičnin lahko taki dogovori vključujejo tudi zagotavljanje drugih proizvodov ali storitev. VPRAŠANJA 6 Pojasnilo obravnava dve vprašanji: (a) ali dogovor sodi na področje uporabe MRS 11 ali MRS 18? (b) kdaj je treba pripoznati prihodke od izgradnje nepremičnin?    

MRS 19 – Omejitev sredstva določenega zaslužka, minimalne zahteve financiranja in njihove medsebojne povezanosti – Pojasnilo OPMSRP 14

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 19 Zaslužki zaposlencev, MRS 37 Rezervacije, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: |

Besedilo pojasnila je na spletnem naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. OZADJE ▼M31 1 64. člen MRS 19 omejuje merjenje sredstva določenega zaslužka na presežek v programu z določenimi zaslužki ali na zgornjo mejo sredstva, odvisno kaj je nižje. 8. člen MRS 19 opredeljuje zgornjo mejo sredstva kot „sedanjo vrednost vseh gospodarskih koristi, razpoložljivih v obliki vračila denarja iz programa ali zmanjšanja prispevkov v program v prihodnosti“. Pojavljajo se vprašanja, kdaj se vračila denarja ali zmanjšanja prispevkov v prihodnosti štejejo za razpoložljiva, kar zlasti velja v primeru zahteve glede minimalnega financiranja. ▼M4 2 Zahteva glede minimalnega financiranja obstaja v številnih državah, njen namen pa je izboljšati zanesljivost zagotovil, danih članom programa zaslužkov zaposlencev v zvezi s pozaposlitvenimi zaslužki. Take zahteve navadno določajo najnižji znesek ali raven prispevkov, ki jih je treba vplačati v program v danem obdobju. Zahteva glede minimalnega financiranja lahko tako omeji možnosti podjetja za zmanjšanje prispevkov v prihodnosti. 3 Omejitev merjenja sredstva določenega zaslužka lahko tudi privede do kočljivosti zahteve glede minimalnega financiranja. Zahteva za vplačilo prispevkov v program ponavadi ne vpliva na merjenje sredstva ali obveznosti določenega zaslužka. Temu je tako, ker prispevki po vplačilu postanejo sredstva programa, kar pomeni, da dodatna čista obveznost znaša nič. Zahteva glede minimalnega financiranja pa bi lahko vseeno privedla do nastanka obveznosti, če zahtevani prispevki podjetju ne bi bili na voljo po vplačilu. ▼M27 3A Novembra 2009 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB – International Accounting Standards Board) spremenil OPMSRP 14 (IFRIC 14), da bi odstranil nenamensko posledico obdelave predplačil prihodnjih prispevkov v nekaterih primerih, pri katerih obstaja zahteva po minimalnem financiranju. ▼M4 PODROČJE 4 Pojasnilo se uporablja za vse določene pozaposlitvene zaslužke in druge dolgoročne določene zaslužke zaposlencev. 5 Za potrebe tega pojasnila pomenijo

Poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti (kot je veljavna 1. 1. 2013) – Pojasnilo OPMSRP 19

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje, MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje z izjemo nekaterih določb v zvezi z obračunavanjem varovanja pred tveganjem, MRS 8 Računovodske usmeritve, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti, MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic, MSRP 3 Poslovne združitve|Tags: , , , , , , , , , , |

Besedilo pojasnila je v vsebini, kot velja 1.1.2013 objavljeno na povezavi msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. OZADJE 1 Dolžnik in upnik lahko spremenita pogoje finančne obveznosti, tako da dolžnik izbriše obveznost v celoti ali delno z izdajo kapitalskih instrumentov upniku. Te transakcije se lahko imenujejo tudi „zamenjava dolga za kapital“. OPMSRP je prejel prošnje za napotke v zvezi z obračunavanjem takšnih transakcij. PODROČJE UPORABE 2 To pojasnilo obravnava obračunavanje, ki ga izvede podjetje, kadar se spremenijo pogoji finančne obveznosti, pri čemer podjetje izda kapitalske instrumente upniku podjetja, ki izbriše finančno obveznost v celoti ali delno. Pojasnilo ne obravnava obračunavanja, ki ga izvede upnik. 3 Podjetje tega pojasnila ne uporablja za transakcije, kadar: (a) je upnik tudi neposredni ali posredni delničar in nastopa kot neposredni ali posredni obstoječi delničar, (b) upnika in podjetje obvladuje ista stranka ali stranke pred transakcijo in po njej, transakcija pa vključuje porazdelitev kapitala, ki jo izvede podjetje, ali prispevek podjetju, (c) je poravnava finančne obveznosti z izdajo lastniških deležev v skladu s prvotnimi pogoji finančne obveznosti. PROBLEMI 4 To pojasnilo obravnava naslednja vprašanja: (a) Ali so kapitalski instrumenti podjetja, ki so izdani za poravnavo finančne obveznosti v celoti ali delno, „plačano nadomestilo“ v skladu z 41. členom MRS 39? (b) Kako mora podjetje na začetku meriti kapitalske instrumente, ki so izdani za poravnavo takšne finančne obveznosti? (c) Kako mora podjetje obračunati razlike med knjigovodsko vrednostjo poravnane finančne obveznosti in začetno izmerjeno vrednostjo izdanih kapitalskih instrumentov?

Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom – Pojasnilo OPMSRP 17

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 10 Dogodki po datumu bilance stanja, MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti, MSRP 3 Poslovne združitve, MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja|Tags: , |

Besedilo je na povezavi msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. 1 Podjetje včasih razdeli sredstva, ki niso denarna (nedenarna sredstva), v obliki dividend lastnikom, ki delujejo kot lastniki. V takem primeru lahko podjetje lastnikom ponudi izbiro, ali želijo prejeti nedenarna sredstva ali nadomestno denarno možnost. OPMSRP je prejel zahteve za napotke, kako naj podjetje obračuna take razdelitve. 2 Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) ne dajejo napotkov o tem, kako naj podjetje meri razdelitve lastnikom (kar navadno imenujemo dividende). MRS 1 zahteva, da podjetje razkrije podrobnosti o dividendah, pripoznanih kot razdelitve lastnikom, bodisi v izkazu gibanja kapitala bodisi v pojasnilih k računovodskim izkazom. PODROČJE UPORABE 3 Pojasnilo se nanaša na spodaj navedene vrste enostranskih razdelitev sredstev podjetja njegovim lastnikom, ki delujejo kot lastniki: (a) razdelitve nedenarnih sredstev (npr. opredmetena osnovna sredstva, posli, kot jih opredeljuje MSRP 3, lastniški deleži v drugem podjetju ali skupine za odtujitev, kot jih opredeljuje MSRP 5); in (b) razdelitve, pri katerih lahko lastniki izberejo, ali želijo nedenarna sredstva ali nadomestno denarno možnost. 4 Pojasnilo se nanaša samo na razdelitve, pri katerih so vsi lastniki istega razreda kapitalskih instrumentov enako obravnavani.