SPLOŠNO

Tipologija poslovnih tokov

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, POJMI, POSLOVANJE, RAČUNOVODSTVO, SPLOŠNO|Tags: , , , , , |

Poslovni tok je opredeljen kot vsaka sprememba sredstev in/ali obveznosti do njihovih virov. Prispevek obravnava možnosti sistematičnega obravnavanja različnih tipov poslovnih tokov kot pomembnega orodja analize poslovanja. Poznavanje temeljnih značilnosti in izrazne moči tipičnih poslovnih tokov lahko prispeva k njihovi pravilnejši in učinkovitejši uporabi pri oblikovanju ustreznih informacij. Predložena tipologija poslovnih tokov je zasnovana na sedmih pomembnih značilnostih tokov in sicer: naziv toka, namen, analitične značilnosti, vrsta toka z vidika pojasnjevanja njegove izrazne moči, izvor podatkov, posebne lastnosti in omejitve, izvedene in povezane informacije. V nadaljevanju so obravnavne prednosti in slabosti poslovnih tokov kot pomembnega orodja analize poslovanja. Poslovni tokovi 2- revija

Izhodišča etike v računovodstvu

Categories: SPLOŠNO|Tags: , , , |

Prispevek poudarja etični vidik kot nepogrešljivo razsežnost poslovodenja v vsaki združbi. Nato predstavlja temeljna izhodišča za normativno obravnavanje etike v računovodstvu. Pri tem izhaja iz splošnih opredelitev etike in moralnega delovanja ter jih razširi na področje računovodstva. Avtor oblikuje celovit model poklicne etike v računovodstvu, ki zajema 33 področij možnih vrst etičnih dilem. Pri tem izhaja iz dveh zornih kotov: razmerij z vidika delnih sistemov (poslovodenje, informiranje in izvajanje) ter razmerij do deležnikov, združbe in zunanjih javnosti. Ugotavlja, da obstoječi Kodeks poklicne etike računovodje ne ustreza več v celoti sodobnim potrebam delavcev v računovodstvu. Etika v rač REVIJA

Tehnike ocenjevanja poštene vrednosti in vložki za tehnike ocenjevanja poštene vrednosti

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti, NAČRTOVANJE, POJMI, SPLOŠNO|

Prikazujemo izvleček določič  MSRP 13, ki se nanašajo na tehnike ocenjevanja vrednosti.   Tehnike ocenjevanja vrednosti 61           Podjetje mora uporabljati tehnike ocenjevanja vrednosti, ki so ustrezne v zadevnih okoliščinah in za katere je na voljo dovolj podatkov za merjenje poštene vrednosti, pri čemer čim bolj spodbudi uporabo ustreznih opazovanih vložkov in čim bolj omeji uporabo neopazovanih vložkov.  62           Cilj uporabe tehnike ocenjevanja vrednosti je oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Tri tehnike ocenjevanja vrednosti, ki se splošno uporabljajo, so tržni način, stroškovni način in na donosu zasnovan način. Glavni vidiki teh načinov so povzeti v B5.–B11. členu. Podjetje mora pri merjenju poštene vrednosti uporabljati tehnike ocenjevanja vrednosti, ki so skladne z najmanj enim od teh načinov. 63           V nekaterih primerih bo ustrezna ena sama tehnika ocenjevanja vrednosti (npr. pri ocenjevanju vrednosti sredstva ali obveznosti z uporabo kotiranih cen na delujočem trgu za enaka sredstva ali obveznosti). V drugih primerih bo ustreznih več tehnik ocenjevanja vrednosti (npr. pri ocenjevanju vrednosti denar ustvarjajoče enote). Če se za merjenje poštene vrednosti uporablja več tehnik ocenjevanja vrednosti, je treba pri oceni rezultatov (tj. ustreznih pokazateljev poštene vrednosti) upoštevati razumnost razpona vrednosti na podlagi teh rezultatov. Merjenje poštene vrednosti je točka v tem razponu, ki najbolj ustreza pošteni vrednosti v zadevnih okoliščinah. 64           Če je transakcijska cena pri začetnem pripoznanju poštena vrednost, pri čemer se bo tehnika ocenjevanja vrednosti, pri kateri se uporabljajo neopazovani vložki, uporabila za merjenje poštene vrednosti v poznejših obdobjih, je treba tehniko ocenjevanja vrednosti umeriti, da bo rezultat tehnike ocenjevanja vrednosti pri začetnem pripoznanju enak transakcijski ceni. Z umeritvijo se zagotovi, da tehnika

Razkritje poštene vrednosti

Categories: MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti, POJMI, RAZKRITJA, SPLOŠNO|Tags: , , , , , |

Razkritje Prikazana so določila MSRP 13, ki obravnavajo razkritje poštene vrednosti. 91           Podjetje mora razkriti informacije, na podlagi katerih lahko uporabniki njegovih računovodskih izkazov ocenijo: (a)        za sredstva in obveznosti, ki se večkrat ali enkrat merijo po pošteni vrednosti, v izkazu finančnega položaja po začetnem pripoznavanju: tehnike ocenjevanja vrednosti in vložke, uporabljene za razvoj teh merjenj; (b)        za večkratna merjenja poštene vrednosti na podlagi pomembnih neopazovanih vložkov (Raven 3): učinek merjenja na poslovni izid ali drugi vseobsegajoči donos za določeno obdobje. 92           Za izpolnjevanje ciljev iz 91. člena mora podjetje upoštevati: (a)        raven podrobnosti, ki je potrebna za izpolnjevanje zahtev po razkritju; (b)        kolikšen poudarek je treba nameniti posamezni od različnih zahtev; (c)        v kakšnem obsegu naj se izvede združevanje ali razdruževanje; (d)        ali uporabniki računovodskih izrazov potrebujejo dodatne informacije za oceno razkritih kvantitativnih informacij. Če razkritja v skladu s tem MSRP in drugimi MSRP niso zadostna za izpolnjevanje ciljev iz 91. člena, mora podjetje razkriti dodatne informacije, potrebne za izpolnjevanje teh ciljev. 93           Za izpolnjevanje ciljev iz 91. člena mora podjetje za vsako vrsto sredstev in obveznosti (za informacije o določanju ustreznih vrst sredstev in obveznosti glej 94. člen), merjenih po pošteni vrednosti (vključno z merjenjem na podlagi poštene vrednosti znotraj področja uporabe tega MSRP), v izkazu finančnega položaja po začetnem pripoznavanju razkriti vsaj naslednje informacije: (a)        za večkratna in enkratna merjenja poštene vrednosti: merjenje poštene vrednosti ob koncu poročevalnega obdobja; za enkratna merjenja poštene vrednosti: razloge za merjenje. Večkratna merjenja poštene vrednosti sredstev ali obveznosti so merjenja, ki jih drugi MSRP zahtevajo ali dovoljujejo v izkazu finančnega položaja ob koncu vsakega poročevalnega obdobja. Enkratna merjenja poštene vrednosti sredstev ali obveznosti so merjenja, ki jih drugi MSRP zahtevajo ali

Hierarhija poštene vrednosti

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti, POJMI, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

Hierarhija poštene vrednosti Prikazujemo izvleček določil  MSRP 13, ki se nanašajo na hierarhijo poštene vrednosti.   Vložki Predpostavke, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s predpostavkami o tveganjih, kot sta:a)        tveganje, povezano s posamezno tehniko ocenjevanja vrednosti, ki se uporablja za merjenje poštene vrednosti (kot je model določanja cen), in b)        tveganje, povezano z vložki v tehniko ocenjevanja vrednosti. Ločimo med opazovanimi in neopazovanimi vložki. Vložki Ravni 1 Kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko podjetje dostopa na datum merjenja. Vložki Ravni 2 Vložki, ki niso kotirane cene, vključene na Raven 1, in jih je mogoče neposredno ali posredno opazovati za sredstvo ali obveznost. Vložki Ravni 3 Neopazovani vložki za sredstvo ali obveznost. V zvezi z uporabo pravil poštene vrednosti se uporabljajo naslednji tipični pojmi: Delujoči trg Trg, na katerem se transakcije za sredstvo ali obveznosti izvajajo dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da se redno zagotavljajo informacije o cenah. Stroškovni način Tehnika ocenjevanja vrednosti, ki izraža znesek, ki bi se trenutno zahteval za nadomestitev storitvene zmogljivosti sredstva (pogosto imenovana tudi dnevna nadomestitvena vrednost). Vhodna cena Cena, ki se plača za pridobitev sredstva ali prejme za prevzem obveznosti pri menjalnem poslu. Izhodna cena Cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti. Pričakovani denarni tok Z verjetnostjo tehtano povprečje (tj. način razdelitve) morebitnih prihodnjih denarnih tokov. Poštena vrednost Cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. Največja in najboljša uporaba Uporaba nefinančnega sredstva s strani udeležencev na trgu, s katero bi se najbolj povečala vrednost sredstva ali skupine sredstev in obveznosti (npr. poslovni

Poštena vrednost – opredelitev

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, SPLOŠNO|Tags: , |

Poštena vrednost je opredeljena kot cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. Merjenje poštene vrednosti se izvaja za določeno sredstvo ali obveznost. Zato mora podjetje pri merjenju poštene vrednosti upoštevati značilnosti sredstva ali obveznosti, če bi udeleženci na trgu te značilnosti upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti na datum merjenja. Te značilnosti na primer vključujejo: a)        stanje in lokacijo sredstva ter b)        morebitne omejitve v zvezi s prodajo ali z uporabo sredstva. Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se sredstvo ali obveznost izmenja v redni transakciji med udeleženci na trgu za prodajo sredstva ali prenos obveznosti na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti izvede: a)        na glavnem trgu za sredstvo ali obveznost ali b)        na najugodnejšem trgu za sredstvo ali obveznost, kadar ni glavnega trga.  Podjetje mora izmeriti pošteno vrednost sredstva ali obveznosti z uporabo predpostavk, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene sredstva ali obveznosti, ob predpostavki, da udeleženci na trgu delujejo v svojem najboljšem gospodarskem interesu. Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji na glavnem (ali najugodnejšem) trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji (tj. izhodna cena), ne glede na to, ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti.  Uporaba poštene vrednosti pri posameznih ekonomskih kategorijah - glej povezane vsebine: Uporaba za nefinančna sredstva Največja in najboljša uporaba za nefinančna sredstva Predpostavka za ocenjevanje vrednosti nefinančnih sredstev Uporaba za obveznosti in lastne kapitalske instrumente

Rezultat poslovanja

Categories: ANALIZA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, SPLOŠNO|Tags: , , |

Rezultat poslovanja Dr. Branko Mayr   Najlaže ga pojasnimo s pomočjo primera v katerem predpostavimo, da imamo danes 1.000 evrov. Zanje smo kupili neko blago, ki smo ga prodali za 1.200 evrov in imamo 200 evrov več, kot na začetku. Kaj je razlika med začetnimi in končnimi sredstvi? Povečanje premoženja! Povečanje premoženja je dobiček. Zmanjšanje premoženja pa  izguba. Spoznali smo, da ima premoženje svoje vire financiranja. Tuje moramo vrniti, lastniški pa nimajo zapadlosti. Tujim virom financiranja moramo plačati obresti. Lastniškim virom pa pripada čisti dobiček, ki se prehodno med viri prikazuje kot povečanje kapitala. Tudi izguba pripada lastnikom. Izguba je po svoji vsebini zmanjšanje premoženja in posledično lastniških virov premoženja. Iz povedanega izhaja, da tisti končni rezultat poslovanja, ki ga ustvarimo s poslovanjem pripada lastnikom podjetja. Imenujemo ga čisti dobiček ali čista izguba. Osnovni kategoriji poslovnega izida sta čisti dobiček in čista izguba. Za obravnavo rezultata poslovanja je pomembno poznavanje mest odgovornosti, stroškovnih, odhodkovnih mest in stroškovnih nosilcev.

Kontroling

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, SPLOŠNO|Tags: , , , |

KONTROLING Pojem 2 Zgodovinski razvoj 3 Dejavnost kontrolinga kot funkcije 4 Vpliv kontrolinga na delovanje podjetja 4 Kontroling - odločevalno naravnano računovodstvo 5 Kontroling - odločevalno naravnana celovita  informacijska dejavnost 6 Uresničitev informacijske dejavnosti kontrolinga 8

Potreba po računovodstvu v podjetju

Categories: POJMI, RAČUNOVODSTVO, SPLOŠNO|Tags: |

Potreba po računovodstvu v podjetju Dr. Branko Mayr   V kolikor izhajamo iz modela dinamičnega načrtovanja, vidimo, da je ena ključnih dejavnosti uspešnega poslovanja spremljanje uresničevanja poslovnega načrta. Pri tem je pomembno računovodstvo, ki nam pomaga spremljati uresničevanje poslovnega načrta in omogoča ugotavljati odmike med načrtovanim in uresničenim. Siropolis opredeljuje potrebo po računovodstvu in pravi, da podjetniki brez ozira na enostavnost svoje dejavnosti potrebujejo računovodstvo. Oblikovanje računovodstva pa zahteva strokovna znanja, katerih podjetniki običajno nimajo. Zato so minili časi, ko je podjetnik lahko sam vodil poslovne knjige. Podjetnik nujno potrebuje računovodjo. Priporočljivo je, da ga najde veliko pred začetkom opravljanja dejavnosti. Pri iskanju računovodje je verjetno najboljša informacija ostalih podjetnikov. Iskati je treba računovodjo, ki se bo podjetniku posvetil in mu koristil. Imeti mora potrebne strokovne izkušnje. Te se verificirajo z nazivom pooblaščenega oziroma preizkušenega računovodje. Izogibati se je treba računovodje, ki opravlja samo knjigovodske storitve in nima ustreznih kvalifikacij. Ko pa podjetje zraste in se pojavi potreba po oblikovanju lastnega računovodstva, je treba pritegniti strokovnjaka, ki bo organiziral upravljalno naravnano računovodstvo. Zanimiva je zgodba o lastniku restavracije, ki je imel lasten sistem knjigovodstva. Prejete račune je shranjeval v škatli na desni strani blagajne (obveznosti), izdane račune pa v škatli na levi strani blagajne (terjatve). Denar (izkupiček od dnevnega prometa) je imel na sredini v registrski blagajni. Ko je njegov najmlajši sin postal pooblaščeni računovodja, se je zgrozil nad očetovim primitivnim načinom vodenja poslovnih knjig. Rekel je: »Ne vem, kako lahko v podjetju, kot je tvoje, vodiš knjigovodstvo na tako primitiven način? Kako sploh veš, koliko znaša dobiček?« Oče mu je odgovoril:  »Dragi sinko, ko sem prišel v to deželo, nisem imel drugega kot hlače in srajco. Sedaj pa imava z mamo hišo, vikend, avto.

Osnovna pravila evidentiranja na kontih

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, SPLOŠNO|Tags: , |

Osnovna pravila evidentiranja na kontih Dr. Branko Mayr   V osnovi ločimo: enostavne knjižbe -  knjižba na en konto ima protiutež samo na enem protikontu; sestavljene knjižbe -  knjižba na en konto ima protiutež na več protikontih. Zaradi preglednosti smo ključne oblike knjiženj prikazali v obliki »T« konta. Prikazujemo jih v ločenih člankih: KNJIŽENJE NA KONTIH SREDSTEV KNJIŽENJE NA KONTIH ODHODKOV KNJIŽENJE NA KONTIH PRIHODKOV IN ODHODKOV PRIHODKOV KNJIŽENJE NA KONTIH VIROV SREDSTEV    

Vrste kontov glede na kvaliteto prikazanega stanja

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, SPLOŠNO|Tags: , |

Vrste kontov glede na kvaliteto prikazanega stanja Dr. Branko Mayr   Konti stanja - Assets and Liabilities Accounts To so konti, na katerih se zbirajo podatki o sredstvih in obveznostih do virov sredstev. S svojim saldom vstopajo v bilanco stanja. Aktivni konti: praviloma konti sredstev (angl. assets accounts); konti, od katerih vsak se nanaša na posebno pojavno obliko sredstev. Praviloma imajo debetni promet večji od kreditnega, zato s svojim debetnim saldom spadajo na aktivno stran bilance stanja. Nekateri izmed njih se zaradi dobljenih predujmov ali preplačil lahko spremenijo tudi v konte obveznosti do virov sredstev (npr. konto kupcev). Pasivni konti: imenujemo jih tudi konti obveznosti do virov sredstev (angl. liabilities accounts). To so konti, od katerih vsak se nanaša na posebno pojavno obliko obveznosti do virov sredstev; praviloma imajo kreditni promet večji od debetnega, zato s svojim kreditnim saldom spadajo na pasivno stran bilance stanja. Nekateri od njih se zaradi danih predujmov ali preplačil lahko spremenijo tudi v konte sredstev (npr. konto dobaviteljev). Aktivno-pasivni in pasivno-aktivni konti: obe skupini nastopata le občasno. Njuna lastnost je spreminjanje svojega stanja - glede na vrsto, kateri pripadata, imata netipično stanje. Po naravi sta lahko aktivni ali pasivni, vendar se njuno stanje lahko spremeni, tako da ima aktivni konto pasivno stanje in obratno.

Vrste kontov glede na uspeh poslovanja

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, SPLOŠNO|Tags: , |

Vrste kontov glede na uspeh poslovanja Dr. Branko Mayr Konti poslovnega izida (angl. revenue and expense accounts): konti, na katerih se zbirajo podatki o prihodkih in odhodkih, s svojim prometom vstopajo v izkaz poslovnega izida. Konti odhodkov (angl. expenses accounts): konti, od katerih vsak se nanaša na posebno pojavno obliko odhodkov. Knjižbe pred končno knjižbo imajo samo na debetni strani in s svojim prometom vstopajo v izkaz poslovnega izida. Konti prihodkov (angl. revenues accounts): konti, od katerih vsak se nanaša na posebno pojavno obliko prihodkov. Knjižbe pred končno knjižbo imajo samo na kreditni strani in s svojim prometom vstopajo v izkaz poslovnega izida. Konti stroškov (angl. cost accounts): konti, od katerih vsak se nanaša na posebno vrsto stroškov. Knjižbe pred končno knjižbo imajo samo na debetni strani in jih je mogoče šteti kot predhodnike kontov sredstev (npr. proizvodnje ali proizvodov) ali pa kot predhodnike kontov odhodkov, če se njihov promet ne prenaša na konte sredstev. Konto poslovnega izida (angl. financial result account): konto, na katerem je prikazana razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki, to je dobiček ali  izguba, lahko pa tudi delitev dobička in poravnavanje izgube. Konto dobička spada med temeljne konte obveznosti do virov sredstev, konto izgube pa med konte odbitnih popravkov vrednosti obveznosti do virov sredstev.

Vrste kontov glede na samostojnost

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, SPLOŠNO|Tags: , |

Vrste kontov glede na samostojnost Dr. Branko Mayr   Samostojni konti: ti konti samostojno prikazujejo posamezno ekonomsko kategorijo. Ta je razvidna iz debetnega ali kreditnega stanja konta (glede na vrsto konta). Konti popravkov vrednosti: na kontih popravka vrednosti se prikazuje popravek, ki se nanaša na kakšen konto stanja. Z informativnega vidika je treba obravnavati konto stanja in konto popravka vrednosti, ki se nanj nanaša kot celoto. Prehodni konti: konti, na katerih se začasno izkazujejo podatki o kakem poslovnem dogodku, ker v trenutku njegovega nastanka ni zadostnih podatkov za dokončno knjiženje na ustreznem kontu.

Vrste kontov glede na sposobnost razčlenjevanja njihovih prometov oziroma stanj

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, SPLOŠNO|Tags: , , |

Vrste kontov glede na sposobnost razčlenjevanja njihovih prometov oziroma stanj Dr. Branko Mayr   Sintetični konti: sintetični konti obravnavajo posamezne kategorije, kot so opredeljene v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida. Zgrajeni so na osnovi kontnega okvirja in opredeljeni v kontnem načrtu podjetja. Običajno imajo trimestno oznako. Imenujemo jih tudi temeljni konti. Analitični konti (angl. subsidiary accounts): ti konti so deli razčlenjenega sintetičnega konta, ki zajema iz posamezne skupine izbrano vrsto ali iz posamezne vrste izbrano podvrsto pojavov. Obstajajo analitični konti opredmetenih osnovnih sredstev, analitični konti neopredmetenih dolgoročnih naložb, analitični konti drobnega inventarja, analitični konti materiala, analitični konti plač, analitični konti stroškovnih mest, analitični konti stroškovnih nosilcev, analitični konti uporabljenih storitev, analitični konti dokončanih proizvodov, analitični konti opravljenih storitev in tako naprej.

Knjigovodski račun (konto) – kontne teorije

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, RAČUNOVODSTVO, SPLOŠNO|Tags: , , , , |

Knjigovodski račun (konto) - kontne teorije Dr. Branko Mayr   Za lažje razumevanje knjigovodskega računa (konto) prikazujemo ključne kontne teorije. Kontnih teorij je več vrst. Obravnavamo samo najpomembnejše. Personalistične kontne teorije so nastale s pojavom dvostavnega knjigovodstva. Njihov namen je pojasniti medsebojne odnose med konti, ki obravnavajo isto ekonomsko kategorijo. To dosežejo tako, da konte, ki prikazujejo isto ekonomsko kategorijo, istovetijo z osebami, katerih poslovanje, manipulacija, razpolaganje in podobno se prikazuje na teh kontih. Pravzaprav se korespondenca med konti obravnava kot odnos med konti v smislu prejemanja in dajanja. Pod vplivom teh teorij se posamezne strani konta imenujejo v dobro oziroma v breme (kredit oziroma debet). Osnovno pravilo pojasnjevanja vpisov poslovnih dogodkov na konte, kot odnose med osebami, se glasi: »Kdor prejema, ta dolguje, in kdo daje, ta terja.« Glede na kriterij deljivosti kontov pa so personalne teorije lahko teorije enega ali dveh nizov kontov. Pri teorijah ene vrste kontov velja, da so konti nedeljivi in izražajo knjigovodsko celoto. Knjigovodski konto pomeni osebo trgovca. Gospodarska organizacija je zapostavljena. Obstaja eno pravilo evidentiranja za vse konte. Od tod naziv ''teorija enega niza kontov''. Iz te teorije izhajajo izrazi v breme in v dobro. Pri teoriji dveh vrst kontov se konti delijo na dve skupini. Prvo sestavljajo konti lastnika. Tukaj so konti kapitala in vsi konti poslovnega izida. V drugi skupini so konti premoženja, vključno s konti terjatev in obveznosti. Materialistične kontne teorije so se razvile kot protiutež personalističnim teorijam. Želijo odstraniti njihove slabosti in najti objektivna merila pojasnjevanja evidentiranja na kontih. Njihova osnovna značilnost je, da namesto osebnosti konta poudarjajo poslovno spremembo kot rezultat gibanja aktive in pasive. To gibanje je vedno kvantitativno enako in enkrat povzroča pozitivno, drugič pa negativno spremembo. Temelj teorije so ekonomske kategorije, izkazovane

Opredelitev knjigovodstva

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, RAČUNOVODSTVO, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , |

Opredelitev knjigovodstva Dr. Branko Mayr   Knjigovodstvo je sestavina računovodstva. Obravnava preteklost in je s tem povezano z informacijskimi funkcijami, ki obravnavajo preteklost. Knjigovodstvo obravnava podatke o preteklosti. Podatke o preteklosti evidentira, zato lahko rečemo, da je tudi posebna vrsta evidentiranja poslovanja. Evidentiranje poslovanja zajema: zbiranje, urejevanje, začetno obdelovanje in prikazovanje podatkov o poslovnih procesih in stanjih. Za knjigovodstvo je zanimivo tisto poslovanje, ki vpliva na stanje sredstev in njihovih virov, na pojav prihodkov in odhodkov. To pomeni, da zajema celotni poslovni proces, vse poslovne dogodke. Da bi lahko zajelo celoten poslovni proces, pa morajo biti vsi dogodki, izraženi v skupnem imenovalcu, v denarju. Podatke zajema iz knjigovodskih listin in jih evidentira v poslovnih knjigah. Knjigovodsko evidentiranje je strogo formalizirano, to pomeni, da mora biti vodeno v predpisani obliki in ob upoštevanju načel urejenosti. Urejanje podatkov je v knjigovodstvu dvojno, časovno in vsebinsko. Pri časovnem urejanju so knjigovodski podatki urejeni v vrstnem redu nastanka poslovnih dogodkov, pri vsebinskem evidentiranju pa so urejeni po kakih vsebinskih znakih. Knjigovodstvo sestavlja knjigovodske obračune. Ti so lahko namenjeni notranjim ali zunanjim uporabnikom. Računovodski obračuni za potrebe zunanjih uporabnikov so najpogosteje predpisani. Računovodske obračune za potrebe notranjih uporabnikov določa podjetje.

Razvrščanje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem

Categories: 47 – STROŠKI DELA, ANALIZA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, MRS 19 Zaslužki zaposlencev, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, SPLOŠNO, SRS, SRS 15 - Stroški dela in stroški povračil zaposlencem|Tags: , , , , , , , |

Razvrščanje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem

Metode amortiziranja

Categories: 43 – AMORTIZACIJA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, SPLOŠNO|Tags: , , , , , |

Metode amortiziranja Dr. Branko Mayr   Pri amortiziranju amortizljivih sredstev uporabljamo: metodo enakomernega časovnega amortiziranja, metodo padajočega amortiziranja ali metodo proizvedenih enot. Uporabljena metoda amortiziranja mora odsevati vzorec, po katerem naj bi se prihodnje gospodarske koristi sredstva uporabljale v poslovnem subjektu. Samostojno se je treba odločiti, katera metoda amortiziranja se bo uporabljala: metoda enakomernega časovnega amortiziranja, metoda padajočega amortiziranja ali metoda proizvedenih enot. Izbrati je treba tisto metodo, ki najbolj ustreza pričakovanemu vzorcu uporabe prihodnjih gospodarskih koristi od amortizirljivega sredstva. Metodo, ki se uporablja pri sredstvu, se izbere na podlagi pričakovanega vzorca uporabljanja pričakovanih prihodnjih gospodarskih koristi, ki jih omogoča sredstvo, in se dosledno uporablja iz obdobja v obdobje, razen če se spremeni pričakovani vzorec uporabljanja teh prihodnjih gospodarskih koristi. Redko, če sploh, obstajajo prepričljivi dokazi v podporo metodi amortiziranja neopredmetenih sredstev s končno dobo koristnosti, katere posledica bi bil manjši znesek amortizacijskega popravka vrednosti kot po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Obstajajo različne metode amortiziranja, ki se lahko premišljeno uporabijo pri razporejanju amortizirljivega zneska sredstva v dobi njegove koristnosti. Take so metoda enakomernega amortiziranja, metoda padajočega amortiziranja in metoda amortiziranja glede na obseg učinkov. Metoda enakomernega časovnega amortiziranja Posledica metode enakomernega časovnega amortiziranja je stalni znesek amortizacije v vsej dobi koristnosti sredstva, če se preostala vrednost sredstva ne spremeni. Metoda padajočega amortiziranja Posledica metode padajočega amortiziranja so padajoči zneski amortizacije v vsej dobi koristnosti sredstva. Metoda proizvedenih enot Posledica metode proizvedenih enot so zneski amortizacije, temelječi na pričakovani uporabi ali učinkih sredstva. Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. Uporabljena metoda amortiziranja sredstva se mora pregledati vsaj ob koncu vsakega poslovnega leta in - če pride do bistvenih sprememb pričakovanega vzorca uporabe prihodnjih gospodarskih koristi, utelešenih v sredstvu - se

Vrste stroškov v računovodskih razvidih

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, KONTNI OKVIR, NAČRTOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, RAZRED 4 – STROŠKI, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO, SRS 13 - Stroški amortizacije, SRS 14 - Stroški materiala in storitev, SRS 15 - Stroški dela in stroški povračil zaposlencem, SRS 16 - Stroški po vrstah|Tags: , , , , , |

Vrste stroškov v računovodskih razvidih

Ocenjevanje vrednosti podjetij za namen računovodskega poročanja

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, KNJIGOVODSTVO, MERJENJE, MRS 36 Oslabitev sredstev, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja, POJMI, POROČANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZKRITJA, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZRED 9 – KAPITAL, DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN DOLGOROČNE REZERVACIJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , |

IRENA VIHER OCENJEVANJE VREDNOSTI PODJETIJ ZA NAMEN RAČUNOVODSKEGA POROČANJA V PRIMERU POTREBNE SLABITVE FINANČNE NALOŽBE 13. 11. 2013

Stroški v naročniški proizvodnji

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, RAZKRITJA, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , |

Stroški v naročniški proizvodnji   Za bralca bodo zanimivi tudi članki: Stroški v serijski mnižični procesni proizvodnji Stroški v naročniški in serijski proizvodnji Stroški v proizvodnih in neproizvodnih poslovnih subjekti1  

Stroški v serijski, množični, procesni proizvodnji

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, POROČANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZKRITJA, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , |

Za proizvodnjo so značilne zaloge. Te se delijo na: zaloge materiala, zaloge nedokončanih učinkov in zaloge dokončanih učinkov. V zalogah materiala so vsebovani stroški materiala, kupljenega pri dobaviteljih. Zaloga obstaja, dokler se material ne vloži v proizvodnjo. Ko je material vložen v proizvodnjo s svojo vrednostjo (...)

Stroški v naročniški in serijski proizvodnji

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, POROČANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZKRITJA, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , |

Stroški v naročniški in serijski proizvodnji   Za bralca bodo zanimivi tudi članki: Stroški v serijski mnižični procesni proizvodnji Stroški v naročniški proizvodnji Stroški v proizvodnih in neproizvodnih poslovnih subjekti1

Stroški v proizvodnih in neproizvodnih poslovnih subjektih

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, POROČANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZKRITJA, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , |

Stroški v proizvodnih in neproizvodnih poslovnih subjekti1   Za bralca bodo zanimivi tudi članki: Stroški v serijski mnižični procesni proizvodnji Stroški v naročniški in serijski proizvodnji Stroški v naročniški proizvodnji

Pomembni in nepomembni stroški

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, POROČANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , |

Pomembni in nepomembni stroški Dr. Branko Mayr Delitev je pomembna v procesu oblikovanja poslovnih določitev. Pomembnost oziroma nepomembnost se presoja s stališča vpliva stroška na poslovno odločitev. Pomembni stroški so stroški, ki vplivajo na sprejem poslovne odločitve. Zanje je značilno: da so različni po posameznih različicah poslovnih odločitev. Taki stroški se imenujejo tudi diferenčni stroški; da so usmerjeni v prihodnost in ne v preteklost. V preteklost usmerjeni stroški so potopni stroški (neizogibni, sunk cost - ti stroški ne vplivajo na sprejem poslovne odločitve).

Neposredni (direktni) in posredni (indirektni) stroški

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, POROČANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , |

Neposredni (direktni) in posredni (indirektni) stroški Dr. Branko Mayr Poslovodje želijo informacije o stroških učinka (stroškovni objekt).  Posamezne stroške lahko pripišemo stroškovnemu objektu. Ti stroški so neposredni ali direktni stroški. Drugi pa pripadajo več stroškovnim objektom. Posameznemu stroškovnemu objektu se pripišejo s pomočjo različnih sodil (ključev). To so posredni ali indirektni stroški. Zgled: Poslovni subjekt Stroškovni objekt Direktni stroški Indirektni stroški Revizijska družba revizija letnega poročila plače revizorja potni stroški revizorja v povezavi z nalogo stroški uprave revizijske družbe; stroški delovnega mesta revizorja (amortizacija, računalnik itn.) Proizvajalec avtomobilov avtomobil pločevina, stroj, vgradni instrumenti itn. stroški amortizacije, stroški uprave itn. Gostinsko podjetje obroki hrane jestvine amortizacija, stroški uprave, stroški energije itn.  

ABC (Activity Based Costing)

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, POJMI, POROČANJE, RAČUNOVODSTVO, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , , |

Pri[1] tradicionalnih metodah stroške obravnavamo po stroškovnih mestih in jih iz njih prenašamo na stroškovne nosilce. Stroškovno mesto za računovodstvo aktivnosti je lahko samo aktivnost. Ta aktivnost pa nastaja v različnih organizacijskih oddelkih (npr. aktivnost vzdrževanja ... [1] Hočevar, M. (2007). Kontroling stroškov. Ljubljana: GV Založba, stran 94-99.

Mejni (marginalni) stroški

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , |

Mejni (marginalni) stroški Dr. Branko Mayr V računovodstvu in financah je mejni strošek sprememba celotnih stroškov, ki se pojavi, ko se količina proizvedenega spremeni za eno enoto. Nasploh so mejni stroški na vsaki stopnji proizvodnje vsi dodatni stroški, potrebni za izdelavo naslednje količinske enote. Zgled: Tovarna avtomobilov proizvede dodatno vozilo; mejni stroški dodatnega vozila vključujejo vse stroške, ki so povezani z njegovo proizvodnjo.  

Analiza vpliva obsega proizvodnje na dobiček (Cost-volume-profit Analyes)

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , |

Analiza vpliva obsega proizvodnje na dobiček (Cost-volume-profit Analyes) Dr. Branko Mayr  Uvod Poznavanje stalnih in spremenljivih stroškov v poslovnem subjektu je temelj analize vpliva obsega proizvodnje na dobiček (Cost-volume-profit Analyses, v nadaljevanju CVP). Analiza se opira na lastnosti posameznih vrst stroškov. Tako velja, da absolutno stalni stroški niso občutljivi na obseg proizvodnje in da so absolutno spremenljivi stroški popolnoma sorazmerni z gibanjem obsega dejavnosti. Med obojimi pa so še vse druge oblike stroškov (polspremenljivi, mešani itn.). Lastnosti stroškov pri različnih obsegih dejavnosti vplivajo na izid iz poslovanja. Zato je analiza vpliva spremembe obsega na dobiček koristna pri načrtovanju poslovanja. Še več, velja, da je CVP analiza eno najmočnejših orodij poslovodij pri oblikovanju poslovnih odločitev. Z njo se analizirajo vplivi sprememb prodajnih cen, obsega poslovanja, stalnih in spremenljivih stroškov na dobiček iz poslovanja. Predpostavke analize Kot vsak model tudi CVP temelji na vrsti predpostavk. Te so: Cilj uporabe modela je ugotoviti, kako se celotni stroški in celotni prihodki spreminjajo pri različnih obsegih dejavnosti (količinah). Vsi stroški se razdelijo na stalne in spremenljive. Spremembe celotnih stroškov so posledica sprememb obsega delovanja, ne pa dejavnikov izboljšanja poslovanja. Proizvodnja in prodaja sta enaki. Zaloge ostajajo konstanta. Poslovni subjekti, ki prodajajo več kot izdelek, ocenijo skupni imenovalec. Če se katera koli od teh predpostavk ne upošteva, je lahko rezultat CVP napačen.   V nadaljevanju glej: Analiza točke preloma (Break-Even Analysis)

Razčlenjevanje stroškov na stalne in spremenljive

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , , , , , , |

Razčlenjevanje stroškov na stalne in spremenljive Dr. Branko Mayr Razčlenjevanje stroškov na stalni in spremenljivi del je ključnega pomena pri načrtovanju stroškov. Na stalni in spremenljivi del je mogoče razčleniti stroške posameznih izvirnih vrst ali posameznih namenskih (funkcionalnih) skupin, na primer neposredne stroške, posredne proizvajalne stroške, posredne stroške splošnih služb in druge. Posamezna izvirna vrsta stroškov ali posamezna skupina namensko (funkcionalno) povezanih stroškov ima lahko izključno spremenljivo naravo, izključno stalno naravo ali pa, kar je najpogosteje, mešano naravo. Narava se označuje s stopnjami spremenljivosti stroškov (variatorji), pri čemer pomeni stopnja 1 popolno spremenljivost stroškov, stopnja 0 popolno stalnost stroškov, stopnja med 0 in 1 pa mešano spremenljivost oziroma stalnost stroškov. Pri nekaterih naravnih vrstah stroškov ali pri namensko (funkcionalno) povezanih stroških je stopnja spremenljivosti odvisna od obsega poslovanja in se lahko spreminja zaradi sprememb tega obsega v sicer nespremenjenih okoliščinah. Razčlenjevanje stroškov na stalne in spremenljive predpostavlja njihovo obnašanje v razmerah nespremenjenih cen. Zaradi tega je treba podatke o stroških iz preteklih obdobij pred razčlenjevanjem izraziti s posamičnimi cenami v enem od teh obdobij. Pri ugotavljanju stalnega dela stroškov je treba paziti na zneske, ki so bili morda v posameznih obdobjih posledica tedanjih posebnih odločitev (npr. reklame) in niso povezani z opredelitvijo tedanjih zmogljivosti. Zaradi tega je stalne stroške bolje imenovati stroški obdobja in ne stroški zmogljivosti. Spremenljivi stroški so, nasprotno, v vsakem primeru stroški ustvarjanja poslovnih učinkov in jih ni, če ni take dejavnosti. Pri razčlenjevanju stroškov si lahko pomagamo z več metodami. Pogoste so izkustvene metode, pri katerih razčlenjujemo stroške: z metodo ocenjenega razmerja med stalnim oziroma spremenljivim delom ter celoto, z metodo ocenjenih stopenj spremenljivosti stroškov in z drugimi metodami. Če razpolagamo z več podatki iz preteklosti, si lahko pomagamo z nekaterimi

Neposredni (direktni) stroški : Posredni (indirektni) stroški

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , |

Neposredni (direktni) stroški : Posredni (indirektni) stroški Dr. Branko Mayr Stroški po namenskih (funkcionalnih) skupinah so lahko neposredni ali posredni stroški posameznih stroškovnih nosilcev. Upoštevanje finančnih stroškov pri takšnem razporejanju je odvisno od odločitev v poslovnem subjektu. Pri razporejanju stroškov na stroškovna mesta so izvirni stroški, ki se razporejajo, lahko neposredni ali posredni stroški teh stroškovnih mest, ki pa jih nanje na podlagi izvirnih listin še ni mogoče razporediti. Stroški, ki se zberejo na različnih stroškovnih mestih, so že stroški po namenskih (funkcionalnih) skupinah.

Stroškovni nosilci

Categories: ORGANIZIRANJE, RAČUNOVODSTVO, SPLOŠNO|Tags: |

Stroškovni nosilci dr. Branko Mayr Stroški po izvirnih vrstah se razporejajo po stroškovnih nosilcih, s katerimi se poslovni subjekt pojavlja na trgu. Ti so lahko začasni ali končni. Število stroškovnih nosilcev mora poslovni subjekt prilagoditi glede na to, ali se ukvarja z množinsko oziroma procesno dejavnostjo ali, nasprotno, z nizno (serijsko) oziroma posamično dejavnostjo po naročilih. Da se olajšata načrtovanje in kasnejše proučevanje stroškov po izvirnih vrstah, lahko poslovni subjekt sklene, da jih bo, potem ko so razporejeni po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih, razčlenil še na njihov stalni in spremenljivi del. Pri oblikovanju stroškovnih nosilcev je treba upoštevati zahteve, ki se pojavljajo pri ugotavljanju poslovnega izida po področnih in območnih odsekih.

Stroški – pojmi

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , |

Inkrementalni stroški Stroški, od katerih je odvisen sprejem poslovne odločitve, so diferencialni (angl. differential costs) ali inkrementalni stroški (angl. incremental costs). Delijo se na eksplicitne in implicitne:  eksplicitni inkrementalni stroški so vsi dodatni spremenljivi ali stalni stroški, ki jih povzroči opazovana odločitev; implicitni inkrementalni stroški so oportunitetni stroški, ki nastanejo zaradi uporabe proizvodnih dejavnikov s poslovno odločitvijo. V tem članku pa obravnavamo še številne druge pojme.

Vrste stroškov

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

Vrste stroškov

Povezava med izdatki in stroški

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, SPLOŠNO|Tags: , , , , |

Izdatek nastane: - pred nastankom stroška (npr. pri nakupu strojev nastane izdatek v času plačila stroja, strošek pa v času potroška (uporabe) stroja), - sočasno s stroškom (npr. račun za gostinske storitve, ki ga plačamo v gostinskem lokalu), - v prihodnosti (prejmemo blago, ki ga bomo plačali v dogovorjenem roku). Ta razmerja prikazujemo v članku.

Prihodki – opredelitev

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, SPLOŠNO|Tags: , , |

Prihodki - opredelitev Dr. Branko Mayr   Prihodek je sestavina poslovanja. Poslovni prihodek nastane s prodajo učinka. Pri tem ni pomembno, ali je prihodek plačan ali ne (Accrual Basis Accounting). Prihodki so opredeljeni kot povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki pritokov ali povečanja sredstev ali zmanjšanja obveznosti. Posledica je povečanje lastniškega kapitala, ki se razlikuje od povečanj iz novih vplačil prinašalcev lastniškega kapitala. Prihodki obsegajo tako tiste iz rednega delovanja kot tudi dobičke. Prihodki iz rednega delovanja poslovnega subjekta imajo različne oznake: prihodki od prodaje, nadomestila, obresti, dividende in licenčnine. Prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala.

Pripoznavanje prihodkov

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

Pri obračunavanju prihodkov je poglavitno določiti čas njihovega pripoznanja. Prihodki se pripoznajo, ko je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi pritekale v poslovni subjekt in je te koristi mogoče zanesljivo (...) V prispevku prikazujemo pripoznavanje prihodkov na celovit način. Pripoznavanje prihodkov SRS 18 2006  

Pridobitev z zamenjavo

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , |

Pridobitev z zamenjavo dr. Branko Mayr Sredstvo, pridobljeno z zamenjavo Kot vrednost menjave se prvenstveno uporabi poštena vrednost, če pa to ni mogoče, pa knjigovodska vrednost danega sredstva. Merjenje prejetega sredstva po pošteni vrednosti Sredstvo ali več sredstev se lahko pridobi z menjalnim poslom, tako da se izmenja za nedenarno ali denarno sredstvo ali kombinacijo obeh. Obravnavamo menjalni posel, s katerim se izmenja nedenarno sredstvo za nedenarno sredstvo (to pa velja tudi za vse druge vrste menjalnih poslov). Nabavna vrednost sredstva, pridobljenega z zamenjavo za kako drugo nedenarno sredstvo ali za sredstvo, ki je deloma denarno in deloma nedenarno, se določi glede na pošteno vrednost pridobljenega sredstva, razen če: a) menjalni posel nima trgovalne vsebine ali b) poštene vrednosti niti prejetega niti danega sredstva ni mogoče zanesljivo izmeriti. Poštena vrednost sredstva, za katerega ni primerljivih tržnih poslov, je zanesljivo izmerljiva, če: a) spremenljivost razpona ocen utemeljene poštene vrednosti ni pomembna za takšno sredstvo ali b) če je verjetnosti različnih ocen znotraj razpona mogoče utemeljeno oceniti in uporabiti pri ocenjevanju poštene vrednosti. Če lahko poslovni subjekt zanesljivo ugotovi pošteno vrednosti prejetega ali danega sredstva, se poštena vrednost danega sredstva uporablja za merjenje nabavne vrednosti, razen če ni poštena vrednost prejetega sredstva bolj jasna.   Prejeto sredstvo se ovrednoti na ta način, tudi če poslovni subjekt ne more takoj odpraviti pripoznanja sredstva, ki ga je oddal. Če se prejeto sredstvo ne ovrednoti po pošteni vrednosti, se njegova nabavna vrednost izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva. Poslovni subjekt oceni, do kakšne mere naj bi menjalni posel vplival na prihodnje finančne tokove, in tako ugotovi, ali ima menjalni posel trgovalno vrednost. Menjalni posel ima trgovalno vrednost, če: a) se ustroj (tveganje, trajanje in višina) finančnih tokov prejetega sredstva razlikuje

Pridobitev z državno podporo

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , |

Pridobitev z državno podporo dr. Branko Mayr   Donacije in državne podpore za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev Donacije in državne podpore za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev ali neopredmetenih sredstev se ne odštevajo od njihove nabavne vrednosti[1], temveč se vštevajo med dolgoročne odložene prihodke in se porabljajo skladno z obračunano amortizacijo. Sredstvo, pridobljeno z državno podporo ali donacijo, se izkazuje po nabavni vrednosti, če ni znana, pa po pošteni vrednosti, povečani za izdatke, ki jih je mogoče pripisati neposredno pripravljanju sredstva za njegovo nameravano uporabo. V nekaterih primerih se lahko neopredmeteno sredstvo pridobi z državno podporo brez plačila ali za neznatno kupnino. To se zgodi, kadar država prenese ali razporedi na poslovni subjekt neopredmetena sredstva, kot so letališke pristajalne pravice, koncesije za delovanje radijskih ali televizijskih postaj, uvozna dovoljenja ali kvote ali pravice do dostopa do drugih omejenih naravnih virov. Poslovni subjekt se lahko na začetku odloči tako neopredmeteno sredstvo kot tudi podporo pripoznati po pošteni vrednosti. Če se poslovni subjekt odloči, da na začetku ne bo pripoznal sredstva po pošteni vrednosti, ga pripozna po nominalni vrednosti, povečani za vrednost porabe, ki jo je mogoče pripisati neposredno pripravljanju sredstva za njegovo nameravano uporabo.     [1] V stroki (Mednarodni računovodski standardi) je zapisana ureditev, ki dopušča - če tako uredijo lokalni predpisi -, da se od knjigovodske vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva odštejejo državne podpore.  

Upniški viri financiranja (dolgovi) – opredelitev

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , |

Upniški viri financiranja (dolgovi) - opredelitev Dr. Branko Mayr   Upniški viri pomenijo obveznost poslovnega subjekta z določenim rokom zapadlosti. Lastnosti upniških virov prikazujemo na dolgoročnih bančnih posojilih in kratkoročnih poslovnih obveznostih v spodnji tabeli. Tabela: Značilnosti dolgoročnih upniških virov na primeru bančnih posojil in kratkoročnih upniških virov na primeru poslovnih obveznosti Pravilo Dolgoročni upniški viri – bančna posojila Kratkoročni upniški viri – poslovne obveznosti Obstaja obveznost poslovnega subjekta Poslovni subjekt ima obveznost odplačila prejetega posojila. Poslovni subjekt je v preteklosti sprejel blago, storitev ali drugo ugodnost. Izvira iz preteklega dogodka Poslovni subjekt je prejelo kredit od banke. Storitev ali blago je bilo prejeto. Pričakovano zmanjšanje sredstev Poslovni subjekt bo plačeval glavnico in obresti v daljšem obdobju od enega leta. Plačilo prejetega blaga ali storitev v kratkem časovnem obdobju, prej kot v enem letu. Vir: prilagojeno po: IAB Level 4 Diploma in Accounting to International Standards; Dawn Weeden. IAB Qualifications for Business, London, Kent 2008; stran 95. Kot vir financiranja ustrezajo tudi oblikovane rezervacije in pasivne časovne razmejitve.  

Dejavniki izbora ponudnika (financerja)

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|

Dejavniki izbora ponudnika (financerja) Dr. Branko Mayr Pri izboru ponudnika (financerja) upoštevamo vsaj naslednje dejavnike (tabela):   Nekateri dejavniki izbora ponudnika (financerja) Dejavnik Vsebina Kreditna (zaupanjska) sposobnost poslovnega subjekta Poslovni subjekti za svoje poslovanje potrebujejo tuje vire financiranja. Kreditodajalci so previdni in preverjajo kreditno sposobnost kreditojemalcev. Kreditno sposoben je poslovni subjekt, ki je sposobno najeto posojilo tudi vrniti. Eno od orodij merjenja kreditne sposobnosti je tudi prispevek za kritje. Ocena poslovnega partnerja Podobno kot kreditodajalci morajo razmišljati tudi poslovni subjekti, ko vstopajo v poslovne odnose. Poslovnega partnerja morajo oceniti in ugotoviti, ali mu smejo zaupati. Oblikovana sodba o kreditni sposobnosti oziroma finančni moči poslovnega partnerja je dobra podlaga za oblikovanje poslovnih odločitev. Metode izračuna cene vira financiranja Pri odločitvah o pridobivanju virov financiranja je pomembno poznavanje metod izračuna cene vira financiranja. Vsi vemo, da so najdražji lastniški viri financiranja. Za izračunavanje njihove cene obstajajo različne metode. Prav tako je pomembno poznavanje metod izračunavanja cene upniških virov financiranja (sestavina cene, obrestna mera po davkih, metode obrestovanja). Kaj imamo raje: denar danes ali denar jutri? Odgovor je preprost. Danes! Ali to vedno drži? Odgovor poiščemo s pomočjo izračunov časovne vrednosti denarja (prihodnja vrednost: eno obdobje, več obdobij, sedanja vrednost: eno obdobje, več obdobij, sedanja vrednost pričakovanih denarnih tokov kot metoda odločanja o naložbi).    

Predstavljanje kapitala

Categories: MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZKRITJA, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: |

PREDSTAVLJANJE KAPITALA Dr. Branko Mayr   Vsebine predstavljanja kapitala na kratko povzamemo: Celotni kapital poslovnega subjekta je opredeljen z zneski, ki so jih vložili lastniki, in z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Sestavljajo ga: vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja in prehodno še nerazdeljeni čisti dobiček ali še neporavnana čista izguba poslovnega leta. Osnovni kapital se razčlenjuje na kapitalske deleže, ki jih imajo uskupinjeni poslovni subjekti, in na kapitalske deleže, ki jih imajo drugi.

Vrste finančnih instrumentov

Categories: POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

1_1.1_020.5_2 VRSTE FINANČNIH INSTRUMENTOV_AKP

Razvrščanje finančnih instrumentov glede na njihovo merjenje

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , |

1_1.1_020.5.3 FINANCNI INSTRUMENTI GLEDE NA MERJENJE_15072013 AKP

Viri financiranja poslovnoprocesnih prvin

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , |

VIRI FINANCIRANJA POSLOVNOPROCESNIH PRVIN Dr. Branko Mayr Za financiranje prvin poslovnega procesa potrebujemo vire financiranja. Ti so lahko: a) lastniški (lastniški kapital) in/ali b) upniški (dolgoročni in kratkoročni). Velja temeljno načelo, da ima vsako sredstvo svoj vir financiranja. Pomembna je struktura virov financiranja (glede na namen in rok vezave). Napake v strukturi financiranja so lahko za podjetje usodne (govorimo o krizi financiranja).

Predmeti dela

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , |

Predmeti dela se v poslovnem procesu porabljajo in so v poslovnem procesu praviloma kratkoročno. Tipična pojavna oblika predmetov dela je material ali surovina. Računovodsko govorimo o zalogah surovin in materiala[1]. Te zaloge so opredeljene kot kratkoročna sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri opravljanju dejavnosti (proizvajanju proizvodov ali opravljanju storitev ali prodana v okviru rednega poslovanja). Zaloge surovin in materiala so količine v skladiščih, v dodelavi in predelavi ter na poti od dobavitelja, če jih je kupec že prevzel. Računovodsko se med material všteva tudi drobni inventar z dobo koristnosti do enega leta, lahko pa tudi tisti z dobo koristnosti, daljšo od enega leta, če posamična vrednost ne presega ogovorjene vrednosti (trenutno 500 evrov). [1] Zaloge obravnavata Mednarodni računovodski standard 2 in Slovenski računovodski standard 4.

Druge delitve sredstev

Categories: RAČUNOVODSTVO, SPLOŠNO|Tags: , , |

Možnih delitev sredstev je veliko. Tako jih na primer lahko razvrščamo na: • sredstva, pridobljena od zunaj (kupljena, najeta sredstva), • sredstva, ustvarjena v poslovnem procesu (različne oblike sredstev, ki so v poslovnem procesu prehodno, oblike sredstev, ki so izdelek poslovnega subjekta in se zadržijo v poslovnem subjektu za njegove potrebe – usredstveni učinki).

Obračun (udenarjanje učinkov in obračun poslovanja)

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZKRITJA, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

0_3_2 OBRAČUN (UDENARJENJE UČINKOV IN OBRAČUN POSLOVANJA)