NADZOR

Mednarodni standardi revidiranja (MSR)

Categories: FOREZNIČNE PREISKAVE V FINANCAH IN RAČUNOVODSTVU, NADZOR, STROKOVNE PODLAGE, ZUNANJA REVIZIJA|Tags: , , , , |

Mednarodni standardi revidiranja: 1. Slovar Razlagalni slovar   2. Mednarodni standardi obvladovanja kakovosti MSOK 1: Obvladovanje kakovosti v podjetjih, ki opravljajo revizije in preiskave računovodskih izkazov ter druge posle dajanja zagotovil in sorodnih storitev   3. Mednarodni standardi revidiranja MSR 200: Glavni cilji in izvajanje revizije v skladu z MSR MSR 210: Dogovarjanje o pogojih za revizijske posle MSR 220: Obvladovanje kakovosti revizije računovodskih izkazov MSR 230: Revizijska dokumentacija MSR 240: Revizorjeve naloge, povezane z obravnavanjem prevar pri reviziji računovodskih izkazov MSR 250: Upoštevanje zakonov in drugih predpisov pri reviziji MSR 260: Obveščanje pristojnih za upravljanje MSR 265: Obveščanje o pomanjkljivostih pri notranjem kontroliranju MSR 300: Načrtovanje revizije računovodskih izkazov MSR 315: Prepoznavanje in ocenjevanje tveganj pomembno napačne navedbe s pomočjo poznavanja organizacije in njenega okolja MSR 320: Pomembnost pri načrtovanju in izvajanju revizije MSR 330: Revizorjevi odzivi na ocenjena tveganja MSR 402: Revizijske presoje pri uporabi storitvene organizacije MSR 450: Ovrednotenje med revizijo ugotovljenih napačnih navedb MSR 500: Revizijski dokazi MSR 501: Revizijski dokazi – Posebne presoje za izbrane postavke MSR 505: Zunanje potrditve MSR 510: Začetni revizijski posli – Začetna stanja MSR 520: Analitični postopki MSR 530: Revizijsko vzorčenje MSR 540: Revidiranje računovodskih ocen, vključno z računovodskimi ocenami poštene vrednosti, in z njimi povezanimi razkritji MSR 550: Povezane stranke MSR 560: Kasnejši dogodki MSR 570: Delujoče podjetje MSR 580: Pisne predstavitve MSR 600: Posebne presoje – Revizije računovodskih izkazov skupin (vključno z delom revizorjev sestavnih delov) MSR 610: Uporaba dela notranjih revizorjev Prenovljeni MSR 610 MSR 620: Uporaba dela revizorjevega veščaka MSR 700: Oblikovanje mnenja in poročanje o računovodskih izkazih MSR 705: Prilagoditve mnenja v poročilu neodvisnega revizorja MSR 706: Odstavki o poudarjanju zadev in o drugih zadevah MSR 710: Primerjalne informacije MSR

Revizijska sled

Categories: NADZOR, POJMI, POSLOVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , |

Revizijska sled je podroben dokumentiran popis kateregakoli procesa od sprožitve pobude začetka procesa do njegovega zaključka. Zajema listine in druge podlage, ki omogočajo sledljivost in vidni pregled nad celotnim procesom izvedbe ter omogoča zadostitev potrebam nadzora in revidiranja, ko se s shranjenimi dokumenti dokazuje potek, pravilnost in celovitost izvajanja operacije. Nekatere definicije revizijske sledi so[1]: a) iSlovar : dnevnik z zapisi o operacijah nad poslovnimi podatki b) SSKJ (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU): ni zapisa c) Merriam - Webster : „a record of a sequence of events (as actions performed by a computer) from which a history may be reconstructed  (zaporedni zapis dogodkov, ki omogoča rekonstrukcijo) d) Wikipedia (UK): „An audit trail (also called audit log) is a security - relevant chronological record, set of records, and/or destination and source of records that provide documentary evidence of the sequence of activities that have affected at any time a specific operation, procedure, or event“ e) ISACA : Pojmovnik ISACA – angleško / slovenski (2013) A visible trail of evidence enabling one to trace information contained in statements or reports back to the original input source (Vidna sled dokazov, ki omogoča sledljivost informacij v trditvah ali poročilih nazaj do izvora). f) ISO/IEC 27001:2005 – Audit trail = Presojna sled Revizijska sled je vrsta zapisa - dnevnik, ki omogoča nadzor v smislu varovanja informacij nad beleženjem aktivnosti, obdelavami nad podatki, drugimi zapisi in aktivnostmi, ki jih izvajajo uporabniki, programi in vzdrževalci. Računovodski vidik revizijske sledi je mogoče opredeliti kot zapise, ki omogočajo, da se posamezni poslovni dogodek, ki ga predstavlja zapis v računovodske razvide, lahko sledi do njegovega nastanka. Gre za podatke in informacije, ki zagotavljajo, da se posamezna postavka poslovnega poročila lahko razčleni na

Ločeno evidentiranje dejavnosti

Categories: DAVEK NA DOHODEK, DAVKI, DEJAVNOST, JAVNI SEKTOR, KNJIGOVODSTVO, NAČRTOVANJE, NADZOR, OBRAČUNAVANJE, POROČANJE, POSLOVANJE, PRIPOMOČKI, RAČUNOVODSTVO, STANDARDI|Tags: , , , , , , , , , , , , , |

UVOD: Strokovna pravila računovodenja, predpisi o izvajanju javnih služb in predpisi o izvajanju dejavnosti, ki se financirajo iz proračunskih virov, zahtevajo ločeno evidentiranje dejavnosti namensko financiranih dejavnosti od dejavnosti, ki se financirajo na trgu. Najenostavnje lahko zavezance za ločeno evidentiranje opredelimo kot tiste, ki računovodijo v skladu s SRS 35 ali SRS 36. Občutljiva razmerja so povezana s sočasnim izvajanjem: dejavnosti, ki so financirane za javnimi viri (izvajalci javne službe, posredni proračunski uporabniki itd.); dejavnosti, ki se opravljajo za trg (razne storitve, najemi, izvajanje raziskovalnih projektov, izvajanje izrednega študija, izvajanje plačljivih zdravstvenih storitev itd.). Napačna alokacija stroškov, odhodkov ali prihodkov lahko privede do nenamenske porabe namenskih virov financiranja. Opozoriti velja še na vsebino tako imenovanh "posebnih storitev", to je storitev, ki se izvajajo z javno financiranimi kapacitetami (npr. izvajalec javne službe izvaja posamezne storitve s sredstvi, ki so kupljena iz namenskih javnih virov; dodatno zaračunavanje storitev odvoza smeti različnim podjetjem itd). PRIHODKI: Prihodki iz naslova posameznih aktivnosti (dejavnosti) morajo biti jasno razvidni in razporejeni na aktivnosti na katere se nanašajo (javna služba, najemnine, prodaja prehrane zunanjim, prodaja prehrane zaposlenim,….). STROŠKI IN ODHODKI: Stroški se razporejajo po naravnih vrstah stroškov, in sicer: A) Stroški amortizacije (nastajajo zaradi prenašanja nabavne vrednosti amortizirljivega sredstva na poslovne učinke in se obračunajo kot zmnožek amortizacijske osnove in amortizacijske stopnje). B) Stroški materiala (obsegajo zlasti stroške osnovnega in pomožnega materiala, živil, energije, materiala za čiščenje in vzdrževanje, pisarniškega materiala in strokovne literature ….). C) Stroški dela (obsegajo vse stroške, ki nastajajo v zvezi z zaposlenimi: od plač in nadomestil plač do prispevkov in davkov, dodatnih zavarovanj zaposlenih in povračil stroškov ter prejemkov zaposlenih). D) Stroški storitev (stroški v zvezi z opravljanjem dejavnosti, najemnine, stroški vzdrževanja in čiščenja, komunalne in prevozne storitve,

Letni popis in inventura

Categories: KONTROLE V PROCESU IZVAJANJA, NADZOR, popis in inventura, RAČUNOVODSTVO, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , |

V članku prikazujemo vprašanja in odgovore o letnem popisu oziroma inventuri. Vprašanja so vezana na javni sektor. Objavljena so na spletnih stranh Ministrstva za finance . Tukaj jih ponavljamo: Ali so v popisnih komisijah kot člani lahko zunanji pomočniki, ne samo zaposleni (npr. študenti po študijski napotnici)? Člani popisnih komisij so lahko tudi nezaposleni. Tako so lahko člani tudi zunanji sodelavci, ki poznajo delovanje proračunskega uporabnika. Nesmiselno pa je, da bi za izvedbo tega posla sklepali pogodbe o delu z osebami, ki nimajo prav nikakršne povezave z proračunskim uporabnikom. Ali je vodja popisa lahko računovodski delavec? Lahko, ne more pa računovodski delavec izvajati popisa sredstev, za katere je sam odgovoren, npr. blagajnik ne more biti član popisne komisije za popis gotovine v blagajni, lahko pa je član popisne komisije za popis osnovnih sredstev. Katere podatke naj vsebujejo popisni listi, ki jih računovodstvo da inventurni komisiji? Vsebina popisnih listov je odvisna od tega, za katera sredstva oz. vire sredstev gre. Za popis osnovnih sredstev je na popisnem listu navedena inventarna številka, naziv ter nahajališče osnovnega sredstva, ne sme pa biti tam vrednosti, količina pa je tako ali tako znana. - Za popis terjatev in obveznosti je vsebina popisnih list – naziv poslovnega partnerja z navedbo – specifikacijo vseh neplačanih prejetih oz. izdanih faktur. - Za popis naložb, je vsebina popisnih list – naziv poslovnega partnerja, skupni znesek skupaj s specifikacijo posameznih poslovnih dogodkov. - Podobno pa je tudi za vse vrste terjatev in obveznosti iz naslova prejetih in danih posojil. - Za popis materiala je vsebina popisnih list – naziv materiala, lahko tudi vrednost za osnovno enoto količine, ne more pa biti skupna vrednost. Enako velja tudi za drobni inventar, gotove proizvode, trgovsko blago. Kdaj damo

Vrste računovodskega nadzora

Categories: NADZOR|Tags: , |

Vrste računovodskega nadzora Dr. Branko Mayr Celotni  sistem notranjega nadziranja sestavljajo postopki, metode in tehnike, ki jih v podjetju uporabljajo, da bi zagotovili : dosledno izvajanje poslovne  politike, načrtov in drugih odločitev poslovodstva, zanesljive računovodske informacije, gospodarnost in učinkovitost uporabe vseh sredstev ter celotno poslovno uspešnost. Računovodsko nadziranje je samo del celotnega sistema notranjega nadziranja. V osnovi ločimo: Notranje računovodsko nadziranje Notranje revidiranje Zunanje revidiranje

Popis sredstev in dolgov

Categories: KONTROLE V PROCESU IZVAJANJA, NADZOR|Tags: , , , |

Popis sredstev in dolgov Dr. Branko Mayr   Ukrep za preverjanje zanesljivosti obračunskih podatkov je tudi popis vseh sredstev in dolgov, s katerimi morajo biti usklajeni podatki, da bi ustrezali dejanskemu  stanju. Uskladitev prometov v glavni knjigi in dnevniku ter stanj v pomožnih  knjigah in glavni knjigi se opravi, preden se sestavijo letni obračuni in pred popisom (inventuro). Stanje sredstev, terjatev in obveznosti po knjigah se najmanj enkrat na leto uskladi z dejanskim stanjem, ki se ugotovi s popisom (inventuro). Sredstva, terjatve in obveznosti popiše podjetje na koncu poslovnega leta s stanjem (praviloma) 31. decembra (redni popis). Ne glede na povedano lahko podjetje sklene, da ne bo vsako leto popisovalo knjig, filmov, fotografij, arhivskega gradiva, kulturnih spomenikov, predmetov muzejske vrednosti, likovnih umetnin in predmetov, ki so posebej zaščiteni kot naravne in druge znamenitosti, vendar obdobje med zaporednima popisoma ne sme biti daljše od petih let. Podjetje pa lahko določi sredstva, ki jih bo popisovalo tudi med letom.

Računovodsko kontroliranje podatkov

Categories: KONTROLE V PROCESU IZVAJANJA, NADZOR|Tags: , , |

Računovodsko kontroliranje podatkov Dr. Branko Mayr Računovodsko kontroliranje podatkov je sprotno presojanje pravilnosti računovodskih  podatkov in odpravljanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti. S tem se ukvarjajo v računovodstvu zaposleni, ki prejemajo knjigovodske listine, vodijo poslovne knjige in delajo računovodske obračune, oblikujejo ustrezna spoznanja o možnostih bodočega delovanja in delajo računovodske predračune ter izvajajo postopke računovodskega analiziranja in sporočajo računovodske informacije. Računovodsko kontroliranje podatkov je usmerjeno: k zagotavljanju njihove zanesljivosti, k spremljanju skladnosti dokumentiranih poslovnih dogodkov z ustreznimi nalogi in poslovodskim odločitvam ter s splošnim pravnim okvirom delovanja, k spremljanju odgovornosti za sredstva, njihovemu varovanju pred izgubami, krajo in neučinkovito uporabo ter spremljanju odgovornosti za obveznosti, stroške in prihodke, k ugotavljanju usklajenosti prikazovanja računovodskih podatkov in informacij z računovodskimi standardi. Računovodsko kontroliranje podatkov je sprotno presojanje pravilnosti računovodskih podatkov in odpravljanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti. Z njim se ukvarjajo zaposlenci v računovodski službi, ki: sprejemajo knjigovodske listine, vodijo poslovne knjige, sestavljajo računovodske obračune in računovodske predračune ali izvajajo računovodsko proučevanje in seznanjajo uporabnike z računovodskimi informacijami. Temeljno sodilo pravilnosti pri računovodskem nadziranju so: predpisi; računovodski standardi, ki vsebinsko opredeljujejo ustrezne gospodarske kategorije in podrobnejše določbe v zvezi s predpisi in standardi, ki se oblikujejo v podjetju. Glede na vsebino je treba razlikovati: nalog za izvajanje poslovnega dogodka od knjigovodske listine, ki dokazuje izvedbo poslovnega dogodka. Pogoj za nastanek knjigovodske listine je nalog, ki odobri poslovni dogodek. Tako se tudi akti, povezani z odločanjem, razlikujejo od aktov, povezanih s poročanjem o tistem, kar se je zgodilo in se lahko razlikuje od tistega, kar naj bi se bilo zgodilo. Vsebinsko razlikovanje nalogov od knjigovodskih listin omogoča zanesljivejše računovodske podatke in računovodske informacije. Zanesljivost je treba preverjati tudi pri računovodskem nadziranju; knjigovodsko listino, ki dokazuje izvedbo poslovnega dogodka, od naloga za

Načela notranjega računovodskega nadzora

Categories: NADZOR|Tags: , , , , , , , , , , |

Načela notranjega računovodskega nadzora Dr. Branko Mayr   Notranje računovodsko nadziranje je lahko učinkovito, če je zasnovano na načelih: resničnosti - Načelo resničnosti, zahteva pred oblikovanjem mnenja ugotovitev dejanskega stanja opazovane kategorije. Dejansko stanje je stanje, ki ga je mogoče podkrepiti z verodostojno dokumentacijo. Načelo razdelitve odgovornosti zahteva takšno organizacijo dela, s kakršno se posamezniku onemogoči, da bi sam opravil kak posel od začetka do konca. Knjigovodske listine kot dokazno sredstvo se izpolnjujejo po načelu razbremenjevanja; vse podatke na njih izpisujejo tisti, ki se na njihovi podlagi razbremenjujejo, potrjujejo pa tisti, ki se na njihovi podlagi obremenjujejo. Na njih je treba vedno potrditi odgovornost v zvezi z njimi. Vsebinsko razlikovanje obeh vlog pri nastajanju knjigovodskih listin omogoča zanesljivejše računovodske podatke in računovodske informacije. Zanesljivost je treba preverjati tudi pri računovodskem nadziranju; razdelitve odgovornosti - Naloge v odločevalnem sestavu morajo biti ločene od nalog v informacijskem sestavu. To omogoča večjo zanesljivost informacij, ki izstopajo iz računovodenja, in preprečuje njihovo maličenje zaradi posebnih interesov tistih, ki so odgovorni za izvajanje poslovanja. Na primer član uprave (ravnateljstva) ne sme biti tudi računovodja; kontrole izvajanja poslov - Načelo kontroliranja izvajanja poslov zahteva kontroliranje vsake stopnje, da bi bile morebitne napake hitreje odkrile in s tem škodljive posledice zmanjšale; ažurnosti evidenc - Načelo ažurnosti evidenc  zahteva hitro evidentiranje poslovnih dogodkov; ažurni podatki in informacije omogočajo pravočasno nadziranje in s tem tudi hitrejše odkrivanje morebitnih napak ter tako izboljševalno vplivajo tudi na ažurnost; usklajenosti stanja po knjigah in dejanskega stanja - Načelo usklajenosti stanja po knjigah in dejanskega stanja spravlja računovodske podatke in informacije v realne okvire in jim tako daje posebno kakovost; ločenosti evidence od izvajanja poslov strokovnosti računovodje - Načelo ločenosti evidence od izvajanja poslov zahteva, da poslov ne

Nadziranje

Categories: NADZOR|Tags: , |

Nadziranje Dr. Branko Mayr Nadziranje kot odločevalno področje nalog je presojanje pravilnosti načrtovanja, pripravljanja izvajanja in izvajanja iz zornega kota tistih, ki odločajo, pa tudi odstranjevanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti. Nadziranje kot sestavni del temeljnih poslovnih področij nalog je presojanje pravilnosti izvajanja iz zornega kota tistih, ki izvajajo odločitve, pa tudi odstranjevanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti. Nadziranje kot informacijsko področje nalog je presojanje pravilnosti pri oblikovanju podatkov in njihovem spreminjanju v informacije pa tudi odstranjevanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti ali dajanje pobud zanj. Kontroliranje je pretežno preprečevalno, na strokovnem ugotavljanju dejstev zasnovano vzporedno nadziranje. Z njim se ukvarjajo v nadzirano poslovanje organizacijsko vključeni in po načelu stalnosti delujoči organi. Računovodsko nadziranje je: del nadziranja kot sestavine informacijskega področja nalog; računovodsko presojanje pravilnosti pojavov in računovodskih podatkov o njih. Računovodsko nadziranje obsega: pridobivanja podatkov, ki se nato vključijo v knjigovodenje ali računovodsko predračunavanje; obdelovanja podatkov; proučevanja podatkov; sestavljanja računovodskih poročil o načrtovanih in uresničenih poslovnih procesih in stanjih, kar povečuje zanesljivost računovodskih informacij, ki pojasnjujejo stanje poslovanja in dosežke pri delovanju ter podlage za izboljšave; del celotnega nadziranja delovanja podjetja; razlikuje se od finančnega nadziranja, ki zajema zgolj nadziranje poslovanja iz zornega kota finančnega odločanja, to je nadziranje finančnega izida in stroškov financiranja, načrtov financiranja in načrtov naložbenja. Finančno nadziranje je v marsičem povezano z nadziranjem računovodskih informacij, ki so predmet računovodskega nadziranja, širi pa se tudi na področja, na katerih ni računovodskih podatkov; sestavina finančnega računovodstva, kadar obravnava ustaljene računovodske podatke, pomembne za prikazovanje celotnega podjetja ali njegovih razmerij z drugimi; sestavina stroškovnega računovodstva, kadar obravnava ustaljene računovodske podatke o podrobnostih z notranjega področja delovanja, in sestavina poslovodnega računovodstva, kadar obravnava enkratne računovodske informacije za enkratne posebne potrebe poslovodstva. Računovodsko nadziranje je pomembno, kadar so

Revidiranje

Categories: NADZOR|Tags: , , |

Revidiranje Dr. Branko Mayr   Revidiranje je pretežno popravljalno, na izvedenskem obnavljanju zasnovano kasnejše nadziranje. Z njim se ukvarjajo organi, ki niso organizacijsko vključeni v nadzirano poslovanje in v njem ne delujejo po načelu stalnosti. Z notranjim revidiranjem se praviloma ukvarja posebna služba zunaj računovodske službe v podjetju. Lahko pa zanj podjetje pooblasti zunanje strokovnjake. Z zunanjim revidiranjem se ukvarjajo strokovnjaki, ki niso zaposleni v revidiranem podjetju.

Zunanje revidiranje

Categories: NADZOR, ZUNANJA REVIZIJA|Tags: , |

ZUNANJE REVIDIRANJE V članku so prikazane osnove zunanje revizije. Bralec, ki želi vedeti več o zunanji reviziji, naj prebere zakon o revidiranju in strokovna pravila revidiranja.   Nekatera pravila: IFAC – Priročnik Mednarodnih standardov revidiranja in obvladovanja kakovosti – 2009 1. Slovar Razlagalni slovar 2. Mednarodni standardi obvladovanja kakovosti MSOK 1: Obvladovanje kakovosti v podjetjih, ki opravljajo revizije in preiskave računovodskih izkazov ter druge posle dajanja zagotovil in sorodnih storitev 3. Mednarodni standardi revidiranja MSR 200: Glavni cilji in izvajanje revizije v skladu z MSR MSR 210: Dogovarjanje o pogojih za revizijske posle MSR 220: Obvladovanje kakovosti revizije računovodskih izkazov MSR 230: Revizijska dokumentacija MSR 240: Revizorjeve naloge, povezane z obravnavanjem prevar pri reviziji računovodskih izkazov MSR 250: Upoštevanje zakonov in drugih predpisov pri reviziji MSR 260: Obveščanje pristojnih za upravljanje MSR 265: Obveščanje o pomanjkljivostih pri notranjem kontroliranju MSR 300: Načrtovanje revizije računovodskih izkazov MSR 315: Prepoznavanje in ocenjevanje tveganj pomembno napačne navedbe s pomočjo poznavanja organizacije in njenega okolja Prenovljeni MSR 315 MSR 320: Pomembnost pri načrtovanju in izvajanju revizije MSR 330: Revizorjevi odzivi na ocenjena tveganja MSR 402: Revizijske presoje pri uporabi storitvene organizacije MSR 450: Ovrednotenje med revizijo ugotovljenih napačnih navedb MSR 500: Revizijski dokazi MSR 501: Revizijski dokazi – Posebne presoje za izbrane postavke MSR 505: Zunanje potrditve MSR 510: Začetni revizijski posli – Začetna stanja MSR 520: Analitični postopki MSR 530: Revizijsko vzorčenje MSR 540: Revidiranje računovodskih ocen, vključno z računovodskimi ocenami poštene vrednosti, in z njimi povezanimi razkritji MSR 550: Povezane stranke MSR 560: Kasnejši dogodki MSR 570: Delujoče podjetje MSR 580: Pisne predstavitve MSR 600: Posebne presoje – Revizije računovodskih izkazov skupin (vključno z delom revizorjev sestavnih delov) MSR 610: Uporaba dela notranjih revizorjev MSR 620: Uporaba

Notranje revidiranje

Categories: NADZOR, NOTRANJA REVIZIJA|Tags: |

Dr. Branko Mayr   V članku obravnavamo: Pojem notranjega revidiranja Poročilo notranjega revizorja Računalniška obravnava podatkov v postopku notranjega revidiranja Strokovna pravila notranjega revidiranja (standardi notranjega revidiranja)   Pojem notranjega revidiranja Notranje revidiranje računovodenja je kasnejše presojanje pravilnosti ureditve računovodskega kontroliranja podatkov in zanesljivosti njegovega delovanja. Z njim se ukvarja notranjerevizijska služba v podjetju, ki je ločena od računovodske službe. Podjetje pa se lahko tudi odloči, da za notranje revidiranje računovodenja pooblasti zunanjega strokovno usposobljenega izvajalca. Notranje revidiranje računovodstva je kasnejše presojanje pravilnosti sistema računovodskega kontroliranja podatkov in zanesljivosti njegovega delovanja. Z notranjim revidiranjem se ukvarjajo izven računovodske službe, toda v istem podjetju zaposleni notranji revizorji. Podjetje se lahko odloči, da za notranje revidiranje računovodenja pooblasti zunanjega strokovno usposobljenega izvajalca. Notranjerevizijska služba se ukvarja ne samo z notranjim revidiranjem računovodenja, temveč tudi z revidiranjem poslovanja kot celote. Proučuje delovanje na izvajalnih in odločevalnih področjih nalog, in ne samo na informacijskih področjih nalog oziroma tistih znotraj računovodske službe. Notranje revidiranje računovodenja pa zajema tiste pojave v podjetju, ki jih kažejo računovodski podatki in računovodske informacije ter jih preverjajo notranji revizorji. Notranji revizorji so strokovno usposobljeni, pri svojem delovanju neodvisni in nepristranski. Skrbijo za zanesljivost in neoporečnost računovodskih informacij, skladnost z usmeritvami, načrti, s postopki in z zakoni ter drugimi predpisi, za varovanje premoženja, gospodarno in učinkovito uporabo dejavnikov ter doseganje namenov in ciljev v zvezi s poslovanjem. Njihovo delo se začne z načrtovanjem notranjih revizij, nadaljuje s preiskovanjem in z ovrednotenjem informacij, konča pa s sporočanjem izidov in spremljanjem odpravljanja ugotovljenih pomanjkljivosti. Notranji revizorji ne odpravljajo ugotovljenih nepravilnosti neposredno, temveč seznanjajo s svojimi ugotovitvami tiste, ki so za to pristojni. Notranje revidiranje računovodstva je usmerjeno najprej k preizkušanju pravilnosti pri poslovnih dogodkih, ki jih obravnava računovodstvo.

Pravila revizijske stroke

Categories: NADZOR, RAČUNOVODSTVO, ZUNANJA REVIZIJA|Tags: , , |

Na omenjenih straneh si lahko ogledate dokumente, ki so (večinoma) dostopni v elektronski obliki ter katerih vsebino morajo revizorji in pooblaščeni revizorji v skladu z zakonom o revidiranju upoštevati pri opravljanju revizij.   Hierarhija pravil revidiranja (Uradni list RS, št. 86/2009) Spremembe Hierarhije pravil revidiranja (Uradni list RS, št. 14/2013) Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS Direktiva 2008/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2008 o zunanjem zagotavljanju kakovosti za zakonite revizorje in revizijska podjetja, ki opravljajo revizije subjektov javnega interesa     Prva raven Zakon o revidiranju (Uradi list RS, 65/08) Avtentična razlaga določb zakona o revidiranju Predpisi državnih organov o revizorjevih poročilih in njihove avtentične razlage Statut Slovenskega inštituta za revizijo Mednarodni standardi revidiranja Povezava tudi prek spletne strani IFAC Kodeks etike za računovodske strokovnjake – 2012 Povezava tudi prek spletne strani IFAC Kodeks poklicne etike zunanjih revizorjev (Revizor 1/94) Temeljna revizijska načela (Revizor 1/94) • amandma (7. 2. 2006): • čistopis (7. 2. 2006): Druga raven a) Mednarodna obvestila za revizijsko prakso MORP 1000 – Posebne presoje pri revidiranju finančnih instrumentov b) Stališča in pojasnila revizijskega sveta Inštituta Stališče 1 – Revizorjev pregled in poročanje o letnem poročilu (Uradni list RS, št. 18/2011) Stališče 2 – Revizorjev pregled poročila o razmerjih z obvladujočo družbo (Uradni list RS, št. 5/07) Stališče 3 – Revizorjevo poročilo o povzetkih računovodskih izkazov (Uradni list RS, št. 5/07) Stališče 4 – Revizorjevi postopki in poročanje