PRIPOZNAVANJE

Poštena vrednost pri začetnem pripoznanju

Categories: MERJENJE, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti, PRIPOZNAVANJE|Tags: , |

Prikazujemo izvleček določič  MSRP 13, ki se nanašajo na tehnike ocenjevanja vrednosti.   57           Kadar se pridobi sredstvo ali prevzame obveznost pri menjalnem poslu za to sredstvo ali obveznost, je transakcijska cena tista cena, ki se plača za pridobitev sredstva ali prejme za prevzem obveznosti (vhodna cena). Nasprotno je poštena vrednost sredstva ali obveznosti cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti (izhodna cena). Ni nujno, da podjetja prodajajo sredstva po cenah, po katerih so jih kupila. Prav tako ni nujno, da podjetja prenesejo obveznosti po cenah, po katerih so jih prevzela. 58           V veliko primerih bo transakcijska cena enaka pošteni vrednosti (to se lahko npr. zgodi, kadar se na datum transakcije izvede transakcija za nakup sredstva na trgu, na katerem bi se sredstvo prodalo). 59           Pri določanju, ali je poštena vrednost pri začetnem pripoznanju enaka transakcijski ceni, mora podjetje upoštevati dejavnike, značilne za transakcijo in sredstvo ali obveznost. V B4. členu so opisane okoliščine, v katerih transakcijska cena morda ne predstavlja poštene vrednosti sredstva ali obveznosti pri začetnem pripoznanju. Podjetje mora pri določanju, ali je poštena vrednost pri začetnem pripoznanju enaka transakcijski ceni, upoštevati dejavnike, značilne za transakcijo in sredstvo ali obveznost. Transakcijska cena na primer morda ni poštena vrednost sredstva ali obveznosti pri začetnem pripoznanju, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev: (a)        transakcija je izvedena med povezanima strankama, čeprav se lahko cena iz transakcije povezane stranke uporabi kot vložek pri merjenju poštene vrednosti, če ima podjetje dokazila, da je bila transakcija sklenjena pod tržnimi pogoji; (b)        transakcija je izvedena pod pritiskom ali pa je prodajalec prisiljen, da sprejme ceno pri transakciji. To se lahko na primer zgodi, če ima prodajalec finančne težave. (c)

Poštena vrednost – opredelitev

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, SPLOŠNO|Tags: , |

Poštena vrednost je opredeljena kot cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. Merjenje poštene vrednosti se izvaja za določeno sredstvo ali obveznost. Zato mora podjetje pri merjenju poštene vrednosti upoštevati značilnosti sredstva ali obveznosti, če bi udeleženci na trgu te značilnosti upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti na datum merjenja. Te značilnosti na primer vključujejo: a)        stanje in lokacijo sredstva ter b)        morebitne omejitve v zvezi s prodajo ali z uporabo sredstva. Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se sredstvo ali obveznost izmenja v redni transakciji med udeleženci na trgu za prodajo sredstva ali prenos obveznosti na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti izvede: a)        na glavnem trgu za sredstvo ali obveznost ali b)        na najugodnejšem trgu za sredstvo ali obveznost, kadar ni glavnega trga.  Podjetje mora izmeriti pošteno vrednost sredstva ali obveznosti z uporabo predpostavk, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene sredstva ali obveznosti, ob predpostavki, da udeleženci na trgu delujejo v svojem najboljšem gospodarskem interesu. Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji na glavnem (ali najugodnejšem) trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji (tj. izhodna cena), ne glede na to, ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti.  Uporaba poštene vrednosti pri posameznih ekonomskih kategorijah - glej povezane vsebine: Uporaba za nefinančna sredstva Največja in najboljša uporaba za nefinančna sredstva Predpostavka za ocenjevanje vrednosti nefinančnih sredstev Uporaba za obveznosti in lastne kapitalske instrumente

Pripoznavanje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem

Categories: 47 – STROŠKI DELA, PRIPOZNAVANJE, SRS 15 - Stroški dela in stroški povračil zaposlencem|Tags: , , , |

Pripoznavanje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem Dr. Branko Mayr   Stroški dela se pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo opravljeno delo in druge podlage za obračun plač v kosmatem znesku oziroma upravičenost do nadomestila plač in plačam sorodnih postavk pa tudi odpravnin ter ustreznih dajatev. Izplačila, ki se pojavljajo znotraj poslovnega leta neenakomerno, je mogoče tudi časovno razmejevati. Deleži v razširjenem dobičku na podlagi opravljenega dela pomenijo prevrednotovanje stroškov dela in s tem dodatne poslovne odhodke ter na končni stopnji zmanjšajo razširjeni dobiček zgolj na znesek, ki pripada prinašalcem kapitala skupaj z ustreznim davkom.

Začetno računovodsko merjenje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem

Categories: 47 – STROŠKI DELA, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, SRS 15 - Stroški dela in stroški povračil zaposlencem|Tags: , , , |

Začetno računovodsko merjenje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem Dr. Branko Mayr   Stroški dela in stroški povračil zaposlencem se obračunavajo skladno z zakonom, s kolektivno pogodbo, splošnim aktom poslovnega subjekta ali pogodbo o zaposlitvi. Poslovni subjekt mora za tisti del zneska stroškov dela, katerega izplačilo zahtevajo zaposlenci na temeljih zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta poslovnega subjekta ali pogodbe o zaposlitvi, poslovni subjekt pa takemu izplačilu nasprotuje, oblikovati rezervacije, če so izpolnjeni pogoji o oblikovanju rezervacij. Obračunanim stroškom dela ustrezajo z njimi povezani kratkoročni dolgovi, dokler se ne poravnajo. Obveznosti za plače se izkazujejo kot obveznosti do posameznih zaposlencev v znesku kosmatih plač in kot obveznosti za dajatve, ki se obračunavajo glede na znesek kosmatih plač in niso njihov sestavni del. Poslovni subjekt lahko skladno s predpisi oblikuje lastni pokojninski sklad ali druge sklade za potrebe zaposlencev. Pri oblikovanju pokojninskega sklada mora poslovni subjekt smiselno upoštevati posebna pravila računovodenja, ki veljajo za obračunavanje in poročanje pokojninskih skladov.  

Doba koristnosti

Categories: 00 – NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, 02 – NEPREMIČNINE, 43 – AMORTIZACIJA, FINANČNO POSLOVANJE, KNJIGOVODSTVO, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZVRŠČANJE, SRS 1 - opredmetena osnovna sredstva, SRS 2 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve|Tags: , , , |

Doba koristnosti V članku je obravnavana tudi doba koristnosti neopredmetenih sredstev.

Preostala vrednost neopredmetenega sredstva

Categories: 00 – NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, 43 – AMORTIZACIJA, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZRED 4 – STROŠKI, SRS 2 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, STANDARDI|Tags: , , |

Preostala vrednost neopredmetenega sredstva Dr. Branko Mayr Preostale vrednosti neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti domnevno ni, razen: a) če obstaja obveza tretje stranke za nakup sredstva na koncu njegove dobe koristnosti ali b) če obstaja za sredstvo delujoči trg in: je preostalo vrednost mogoče ugotoviti upoštevaje takšen trg ter je verjetno, da bo takšen trg obstajal še na koncu dobe koristnosti sredstva.   Med trajanjem neopredmetenega sredstva lahko postane očitno, da je ocena njegove dobe koristnosti neustrezna. Na primer pripoznanje izgube zaradi oslabitve lahko kaže, da je treba spremeniti dobo amortiziranja. Sčasoma se utegnejo spremeniti vzorci prihodnjih gospodarskih koristi, katerih pritok v poslovni subjekt se pričakuje od neopredmetenega sredstva. Očitno utegne na primer postati, da je metoda padajočega amortiziranja ustreznejša kot enakomerna časovna metoda. Drug tak primer je, če se uporaba pravic iz licence odloži, kar povzroči ukrepe v zvezi z drugimi sestavinami poslovnega načrta. V takšnem primeru bodo gospodarske koristi, ki pritekajo iz sredstva, morda prejete šele v kasnejših obdobjih.  

Metode amortiziranja

Categories: 43 – AMORTIZACIJA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, SPLOŠNO|Tags: , , , , , |

Metode amortiziranja Dr. Branko Mayr   Pri amortiziranju amortizljivih sredstev uporabljamo: metodo enakomernega časovnega amortiziranja, metodo padajočega amortiziranja ali metodo proizvedenih enot. Uporabljena metoda amortiziranja mora odsevati vzorec, po katerem naj bi se prihodnje gospodarske koristi sredstva uporabljale v poslovnem subjektu. Samostojno se je treba odločiti, katera metoda amortiziranja se bo uporabljala: metoda enakomernega časovnega amortiziranja, metoda padajočega amortiziranja ali metoda proizvedenih enot. Izbrati je treba tisto metodo, ki najbolj ustreza pričakovanemu vzorcu uporabe prihodnjih gospodarskih koristi od amortizirljivega sredstva. Metodo, ki se uporablja pri sredstvu, se izbere na podlagi pričakovanega vzorca uporabljanja pričakovanih prihodnjih gospodarskih koristi, ki jih omogoča sredstvo, in se dosledno uporablja iz obdobja v obdobje, razen če se spremeni pričakovani vzorec uporabljanja teh prihodnjih gospodarskih koristi. Redko, če sploh, obstajajo prepričljivi dokazi v podporo metodi amortiziranja neopredmetenih sredstev s končno dobo koristnosti, katere posledica bi bil manjši znesek amortizacijskega popravka vrednosti kot po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Obstajajo različne metode amortiziranja, ki se lahko premišljeno uporabijo pri razporejanju amortizirljivega zneska sredstva v dobi njegove koristnosti. Take so metoda enakomernega amortiziranja, metoda padajočega amortiziranja in metoda amortiziranja glede na obseg učinkov. Metoda enakomernega časovnega amortiziranja Posledica metode enakomernega časovnega amortiziranja je stalni znesek amortizacije v vsej dobi koristnosti sredstva, če se preostala vrednost sredstva ne spremeni. Metoda padajočega amortiziranja Posledica metode padajočega amortiziranja so padajoči zneski amortizacije v vsej dobi koristnosti sredstva. Metoda proizvedenih enot Posledica metode proizvedenih enot so zneski amortizacije, temelječi na pričakovani uporabi ali učinkih sredstva. Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. Uporabljena metoda amortiziranja sredstva se mora pregledati vsaj ob koncu vsakega poslovnega leta in - če pride do bistvenih sprememb pričakovanega vzorca uporabe prihodnjih gospodarskih koristi, utelešenih v sredstvu - se

Pripoznavanje stroškov amortizacije

Categories: 43 – AMORTIZACIJA, KNJIGOVODSTVO, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , |

Pripoznavanje stroškov amortizacije Dr. Branko Mayr   Stroški amortizacije se pripoznavajo na podlagi doslednega razporejanja amortizirljivih zneskov opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev po posameznih obračunskih obdobjih, v katerih iz njih izhajajo gospodarske koristi. Ločljivost zemljišč od zgradb Zemljišča in zgradbe so ločljiva sredstva in se obravnavajo posebej, celo če so pridobljena skupaj. Razen nekaterih zemljišč, kot so kamnolomi in odlagališča odpadkov, imajo zemljišča neomejeno dobo koristnosti, zato se ne amortizirajo. Zgradbe imajo omejeno dobo koristnosti in so zato amortizirljiva sredstva. Povečanje vrednosti zemljišča, na katerem stoji zgradba, ne vpliva na določitev amortizirljivega zneska zgradbe. Če so v nabavno vrednost zemljišča všteti stroški demontaže, odstranitve in obnove mesta, se stroškovni del sredstva amortizira v obdobju pridobivanja koristi iz naslova teh stroškov. V nekaterih primerih ima lahko zemljišče kot tako omejeno dobo koristnosti, zaradi česar se amortizira tako, da so koristi, ki naj bi jih zemljišče nudilo, jasno razvidne. Po metodah amortiziranja zaradi uporabe je znesek amortizacije lahko enak nič, če proizvodnja stoji.    

Začetno računovodsko merjenje stroškov amortizacije

Categories: 43 – AMORTIZACIJA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, KNJIGOVODSTVO, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA|Tags: , , , , , , , , |

Začetno računovodsko merjenje stroškov amortizacije

Amortizacija – še nekaj posebnosti

Categories: 43 – AMORTIZACIJA, KNJIGOVODSTVO, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZRED 6 – ZALOGE PROIZVODOV, STORITEV, BLAGA IN NEKRATKOROČNIH SREDSTEV (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO, RAZVRŠČANJE, SRS, STANDARDI|Tags: , , |

Amortizacija – še nekaj posebnosti Dr. Branko Mayr   Pri obravnavi amortizacije moramo vedeti tudi: stroški amortizacije se lahko zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in proizvodov, preden se pojavijo med poslovnimi odhodki in vplivajo na poslovni izid posameznega obračunskega obdobja; stroški amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev s končnimi dobami koristnosti, pridobljenih z državnimi podporami ali donacijami, se obračunavajo posebej; iz dolgoročno odloženih prihodkov se vnašajo med prihodke posameznega poslovnega leta zneski, ki ustrezajo tako obračunanim stroškom amortizacije; tiste stroške amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev s končnimi dobami koristnosti, ki izhajajo iz podjetij v skupini, za katero se sestavljajo skupinski računovodski izkazi, je treba zaradi sestavljanja teh izkazov obračunavati posebej; stroški amortizacije s finančnim najemom pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev se obračunavajo posebej; zmanjšanje vrednosti amortizirljivih sredstev zaradi oslabitve ni strošek amortizacije, temveč prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z amortizirljivimi sredstvi, razen če je bil pri njihovi prejšnji okrepitvi povečan prevrednotovalni popravek kapitala; v takem primeru ga je treba porabiti, preden se za razliko poveča prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi s temi sredstvi.  

Pripoznavanje stroškov materiala in storitev

Categories: 40 – STROŠKI MATERIALA, 41 – STROŠKI STORITEV, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, SRS 14 - Stroški materiala in storitev|Tags: , , , , , , , , |

Pripoznavanje stroškov materiala in storitev Dr. Branko Mayr   Stroški materiala in storitev se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi. Kot stroški materiala se štejejo tudi tisti, ki izhajajo iz prevrednotenja stroškov materiala, ne pa tudi izguba, ki se pojavi zaradi oslabitve zalog materiala. Dane obresti Dane obresti se praviloma takoj obravnavajo kot finančni odhodki. Če se vštevajo v vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ali neopredmetenih sredstev, se prenašajo med stroške v okviru obračunane amortizacije, če se vštevajo v vrednost nedokončane proizvodnje ali proizvodov, ki nastajajo dlje časa, pa se prenašajo med odhodke v okviru proizvajalnih stroškov prodanih količin. Nepotrebni stroški V nasprotju s teoretično opredelitvijo stroškov, po kateri je kot stroške mogoče obravnavati samo zneske, ki se upravičeno pojavljajo pri nastajanju in razpečevanju poslovnih učinkov, se kot stroški lahko obravnavajo tudi tako imenovani nepotrebni stroški, čeprav jih ni mogoče vštevati v vrednost zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje ter se pojavljajo takoj med odhodki. Iz opredeljevanja stroškov so izločeni le zneski, ki se pojavijo pri prevrednotovanju zalog materiala zaradi oslabitve, ker so neposredno prevrednotovalni popravek v okviru poslovnih odhodkov. Stroški razvijanja Stroški razvijanja, ki se dolgoročno ne razmejujejo, se obravnavajo kot posebna vrsta stroškov storitev šele po končani razporeditvi stroškov. Če nastajajo v istem poslovnem subjektu, se namreč obravnavajo najprej po ustreznih izvirnih vrstah. To velja tudi za stroške vzdrževanja, reklame in reprezentance, če so vanje všteti tudi lastni proizvodi oziroma znotraj poslovnega subjekta opravljene storitve. Stroški najemnin Stroški najemnin so pri najemniku posebna naravna vrsta stroškov storitev samo pri poslovnem najemu. Pri finančnem najemu se zaradi vštevanja najemnine v vrednosti tako pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev v tej zvezi pojavljajo amortizacija in finančni odhodki. Stroški po pogodbah o

Še nekaj pravil obračuna amortizacije

Categories: 43 – AMORTIZACIJA, ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, SRS, SRS 1 - opredmetena osnovna sredstva, SRS 13 - Stroški amortizacije, STANDARDI|Tags: , , , |

Še nekaj pravil obračuna amortizacije Dr. Branko Mayr Amortizacija se obračunava posamično, skupinsko pa samo pri drobnem inventarju iste vrste ali podobnega namena. Amortizacija sestavnih delov opredmetenih osnovnih sredstev se obravnava posebej. Sestavni deli opredmetenih osnovnih sredstev se za obračun amortizacije lahko razporedijo v skupine. Posebej se amortizira tudi preostanek sredstva, ki ga sestavljajo tisti deli sredstva, ki sami po sebi niso pomembni. Amortizacijo je treba obračunavati, tudi če se sredstvo ne uporablja več ali je izločeno iz uporabe, dokler ni v celoti amortizirano. Pri metodi proizvedenih enot (funkcionalnem amortiziranju) je znesek amortizacije lahko nič, ker ni proizvodnje. Amortizacijske stopnje, ki so predpisane pri sestavljanju davčne prijave, niso podlaga za amortiziranje v knjigovodskih razvidih poslovnega izida. Amortizacija se pripozna, tudi če poštena vrednost sredstva presega njegovo knjigovodsko vrednost, pri čemer preostala vrednost sredstva ne sme presegati njegove knjigovodske vrednosti. Popravilo in vzdrževanje sredstva ne razveljavljata potrebe po amortizaciji. Amortizirljivi znesek sredstva se določi po odštetju preostale vrednosti sredstva. Dejansko pa je preostala vrednost sredstva pogosto nepomembna in zato pri izračunu zneska amortizacije nebistvena. Preostala vrednost sredstva lahko naraste do te mere, da je enaka ali višja od knjigovodske vrednosti sredstva. V tem primeru je znesek amortizacije sredstva enak nič, razen če njegova preostala vrednost kasneje pade pod knjigovodsko vrednost sredstva oziroma dokler ne pride do takšnega padca. Amortizacija sredstva se začne, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo, torej ko je sredstvo na svojem mestu in v stanju, v katerem bo lahko delovalo na način, ki ga je poslovodstvo predvidevalo. Amortiziranje sredstva preneha, ko se pripoznanje sredstva odpravi. Torej amortiziranje ne preneha, če se sredstvo ne uporablja ali izloči iz redne uporabe in zadrži za odtujitev, razen če je sredstvo že v celoti amortizirano.    

Začetno računovodsko merjenje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih

Categories: ANALIZA, MERJENJE, NAČRTOVANJE, POROČANJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE|Tags: , , , , , , , , , , , , |

Neposredni stroški posameznega končnega stroškovnega nosilca so lahko že stroški posamezne izvirne vrste (npr. neposredni stroški materiala ali neposredni stroški dela) ali pa so stroški začasnega poslovnega učinka na nekem prehodnem stroškovnem mestu, ki je neposredno vključeno v nastajanje končnega stroškovnega nosilca, zato je pri njem potreba po ločenem obravnavanju posrednih stroškov bistveno manjša. Takšne (...)

Vsebnost stroškov v učinkih (proizvodno orientirani stroški : obdobno orientirani stroški)

Categories: MERJENJE, POROČANJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE|Tags: , , , , , , , , , |

Vsebnost stroškov v učinkih   Bralcu bo zanimiv tudi prispevek: Kalkulacija stroškov

Prevrednotovanje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih

Categories: MERJENJE, POROČANJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE|Tags: , , , , , , |

Med stroški v poslovnih razvidih se ne pojavljajo prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z oslabitvijo opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, zalog in terjatev. Če bi se - podobno kot obresti - zaradi popolnejšega izračuna vštevali mednje, bi se lahko na podlagi ocenjenega zneska obravnavali kot posredni proizvajalni stroški (...)

Pripoznavanje prihodkov

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

Pri obračunavanju prihodkov je poglavitno določiti čas njihovega pripoznanja. Prihodki se pripoznajo, ko je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi pritekale v poslovni subjekt in je te koristi mogoče zanesljivo (...) V prispevku prikazujemo pripoznavanje prihodkov na celovit način. Pripoznavanje prihodkov SRS 18 2006  

Pridobitev z zamenjavo

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , |

Pridobitev z zamenjavo dr. Branko Mayr Sredstvo, pridobljeno z zamenjavo Kot vrednost menjave se prvenstveno uporabi poštena vrednost, če pa to ni mogoče, pa knjigovodska vrednost danega sredstva. Merjenje prejetega sredstva po pošteni vrednosti Sredstvo ali več sredstev se lahko pridobi z menjalnim poslom, tako da se izmenja za nedenarno ali denarno sredstvo ali kombinacijo obeh. Obravnavamo menjalni posel, s katerim se izmenja nedenarno sredstvo za nedenarno sredstvo (to pa velja tudi za vse druge vrste menjalnih poslov). Nabavna vrednost sredstva, pridobljenega z zamenjavo za kako drugo nedenarno sredstvo ali za sredstvo, ki je deloma denarno in deloma nedenarno, se določi glede na pošteno vrednost pridobljenega sredstva, razen če: a) menjalni posel nima trgovalne vsebine ali b) poštene vrednosti niti prejetega niti danega sredstva ni mogoče zanesljivo izmeriti. Poštena vrednost sredstva, za katerega ni primerljivih tržnih poslov, je zanesljivo izmerljiva, če: a) spremenljivost razpona ocen utemeljene poštene vrednosti ni pomembna za takšno sredstvo ali b) če je verjetnosti različnih ocen znotraj razpona mogoče utemeljeno oceniti in uporabiti pri ocenjevanju poštene vrednosti. Če lahko poslovni subjekt zanesljivo ugotovi pošteno vrednosti prejetega ali danega sredstva, se poštena vrednost danega sredstva uporablja za merjenje nabavne vrednosti, razen če ni poštena vrednost prejetega sredstva bolj jasna.   Prejeto sredstvo se ovrednoti na ta način, tudi če poslovni subjekt ne more takoj odpraviti pripoznanja sredstva, ki ga je oddal. Če se prejeto sredstvo ne ovrednoti po pošteni vrednosti, se njegova nabavna vrednost izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva. Poslovni subjekt oceni, do kakšne mere naj bi menjalni posel vplival na prihodnje finančne tokove, in tako ugotovi, ali ima menjalni posel trgovalno vrednost. Menjalni posel ima trgovalno vrednost, če: a) se ustroj (tveganje, trajanje in višina) finančnih tokov prejetega sredstva razlikuje

Pridobitev z državno podporo

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , |

Pridobitev z državno podporo dr. Branko Mayr   Donacije in državne podpore za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev Donacije in državne podpore za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev ali neopredmetenih sredstev se ne odštevajo od njihove nabavne vrednosti[1], temveč se vštevajo med dolgoročne odložene prihodke in se porabljajo skladno z obračunano amortizacijo. Sredstvo, pridobljeno z državno podporo ali donacijo, se izkazuje po nabavni vrednosti, če ni znana, pa po pošteni vrednosti, povečani za izdatke, ki jih je mogoče pripisati neposredno pripravljanju sredstva za njegovo nameravano uporabo. V nekaterih primerih se lahko neopredmeteno sredstvo pridobi z državno podporo brez plačila ali za neznatno kupnino. To se zgodi, kadar država prenese ali razporedi na poslovni subjekt neopredmetena sredstva, kot so letališke pristajalne pravice, koncesije za delovanje radijskih ali televizijskih postaj, uvozna dovoljenja ali kvote ali pravice do dostopa do drugih omejenih naravnih virov. Poslovni subjekt se lahko na začetku odloči tako neopredmeteno sredstvo kot tudi podporo pripoznati po pošteni vrednosti. Če se poslovni subjekt odloči, da na začetku ne bo pripoznal sredstva po pošteni vrednosti, ga pripozna po nominalni vrednosti, povečani za vrednost porabe, ki jo je mogoče pripisati neposredno pripravljanju sredstva za njegovo nameravano uporabo.     [1] V stroki (Mednarodni računovodski standardi) je zapisana ureditev, ki dopušča - če tako uredijo lokalni predpisi -, da se od knjigovodske vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva odštejejo državne podpore.  

Aktiviranje osnovnega sredstva, ki ga bomo odplačevali postopoma in za katerega račune bomo dobivali postopoma

Categories: 00 – NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, 01 – NALOŽBENE NEPREMIČNINE, 02 – NEPREMIČNINE, 03 – POPRAVEK IN OSLABITEV VREDNOSTI NEPREMIČNIN, 04 – OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, 05 – POPRAVEK IN OSLABITEV VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV, MERJENJE, MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), PRIPOZNAVANJE, SRS 1 - opredmetena osnovna sredstva, SRS 2 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve|Tags: , , |

Aktiviranje-osnovnega-sredstva

Računovodska obravnava finančnih inštrumentov

Categories: 11 – DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH INŠTITUCIJAH, 27 – KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI, 97 – DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI, BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, MERJENJE, MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje z izjemo nekaterih določb v zvezi z obračunavanjem varovanja pred tveganjem, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja, MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, RAZKRITJA, RAZVRŠČANJE, SRS 10 - REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, SRS 11 - Kratkoročni dolgovi, SRS 7 - Denarna sredstva, SRS 9 - dolgoročni dolgovi|Tags: , |

Članek izpeljani finančni inštrumenti

Slabitve dobrega imena, pridobljenega s poslovno združitvijo

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , |

Slabitve dobrega imena, pridobljenega s poslovno združitvijo Dr. Branko Mayr Dobro ime, pridobljeno s poslovno združitvijo, pomeni plačilo, ki ga izvede prevzemnik v pričakovanju prihodnjih gospodarskih koristi od sredstev, ki jih ni mogoče posamično opredeliti in ločeno pripoznati. Dobro ime ne ustvarja denarnih tokov neodvisno od drugih sredstev ali skupin sredstev in pogosto prispeva k denarnim tokovom več denar ustvarjajočih enot. Dobrega imena včasih ni mogoče nepristransko razporediti na posamezne denar ustvarjajoče enote, ampak samo na skupine denar ustvarjajočih enot. Zaradi tega so včasih na najnižji ravni v poslovnem subjektu, na kateri se dobro ime spremlja za notranje namene odločanja, zajete številne denar ustvarjajoče enote, na katere se dobro ime nanaša, vendar se nanje ne more razporediti. Za namen preizkusa oslabitve se dobro ime, ki je pridobljeno v poslovni združitvi, od dneva pridobitve razporedi na vsako prevzemnikovo denar ustvarjajočo enoto ali skupino takšnih enot, ki pričakujejo, da bodo pridobile koristi od sinergij združitve ne glede na to, ali so druga sredstva ali dolgovi prevzetega poslovnega subjekta pripisana tem enotam ali skupinam enot. Vsaka enota ali skupina enot, na katere se razporedi dobro ime: a) mora predstavljati najnižjo raven v poslovnem subjektu, pri kateri se dobro ime nadzira za interne namene odločanja; b) ne sme biti večja kot odsek, zasnovan na temeljni ali dodatni obliki poročanja poslovnega subjekta. Če se začetna razporeditev dobrega imena, pridobljenega v poslovni združitvi, ne more dokončati pred koncem letnega obdobja, v katerem je prišlo do poslovne združitve, se ta začetna razporeditev dokonča pred koncem prvega letnega obdobja, ki se začne z dnem prevzema. Če je bilo dobro ime razporejeno na denar ustvarjajočo enoto in ta enota odtuji posel v svojem okviru, bo dobro ime, povezano s to poslovno enoto: a) vključeno v knjigovodsko vrednost

Slabitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti ali neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ki se še ne uporabljajo

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , |

Slabitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti ali neopredmetenih dolgoročnih sredstev

Nekatere posebnosti merjenja sredstev, ki se obvladujejo – Zahteva po realnosti merjenja kratkoročnih časovnih razmejitev

Categories: MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , |

Realnost postavk usredstvenih (aktivnih) kratkoročnih časovnih razmejitev mora biti na dan bilance stanja utemeljena, postavke udolgovljenih (pasivnih) kratkoročnih časovnih razmejitev pa ne smejo skrivati rezerv. Njihovo umeščanje v realne okvire popravi dotedanje stroške oziroma redne odhodke in redne prihodke, s katerimi v zvezi so se prvotno pojavile.

Nekatere posebnosti merjenja sredstev, ki se obvladujejo – Diskontiranje obveznosti za odloženi davek

Categories: DAVKI, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , |

Obveznosti za odloženi davek se ne diskontirajo. Obveznosti in terjatve za odloženi davek se pobotajo, če in le če ima poslovni subjekt zakonsko izterljivo pravico pobotati odmerjene terjatve za odloženi davek in odmerjene obveznosti za odloženi davek ter se terjatve in obveznosti za odloženi davek nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti.

Nekatere posebnosti merjenja sredstev, ki se obvladujejo – Uporaba metode FIFO

Categories: MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , |

Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količinskih enot ali stroški na novo proizvedenih količinskih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov količinskih enot iste vrste na zalogi, se lahko med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda zaporednih cen (fifo) ali metoda tehtanih povprečnih cen, vključno z metodo drsečih povprečnih cen.

Razveljavitev izgube zaradi oslabitve, ki se pripozna pri sredstvu ali denar ustvarjajoči enoti v prejšnjih obdobjih

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , |

Razveljavitev izgube zaradi oslabitve, ki se pripozna pri sredstvu ali denar ustvarjajoči enoti v prejšnjih obdobjih Dr. Branko Mayr Poslovni subjekt na dan vsakega poročanja oceni, ali obstaja znamenje, da v prejšnjih obdobjih pripoznane izgube zaradi oslabitve kakega sredstva, razen dobrega imena, morda ni več ali se je zmanjšala. Ob kakršnem koli takem znamenju mora poslovni subjekt oceniti nadomestljivo vrednost tega sredstva. V prejšnjih obdobjih pri sredstvu pripoznane izgube zaradi oslabitve, razen dobrega imena, je treba razveljaviti, zgolj če se je spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstva, potem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru je treba knjigovodsko vrednost sredstva povečati na njegovo nadomestljivo vrednost. Pri ocenjevanju, ali kako znamenje kaže, da pri sredstvu pripoznane izgube zaradi oslabitve – razen dobrega imena – v prejšnjih obdobjih ni več ali se je zmanjšala, poslovni subjekt upošteva najmanj naslednja znamenja: Iz zunanjih virov informacij: a) v obdobju se je tržna vrednost sredstva pomembno povečala; b) v obdobju so se pojavile ali se bodo v bližnji prihodnosti pojavile pomembne spremembe v tehnološkem, tržnem, gospodarskem ali pravnem okolju, v katerem deluje poslovni subjekt, ali na trgu, ki mu je sredstvo namenjeno, z ugodnim vplivom na poslovni subjekt; c) v obdobju so se zmanjšale tržne obrestne mere ali druge tržne mere donosnosti naložb, ta zmanjšanja pa bodo verjetno vplivala na diskontno mero, uporabljeno pri izračunu vrednosti pri uporabi, in bistveno povečala nadomestljivo vrednost sredstva. Iz notranjih virov informacij: d) v obdobju so se pojavile ali se v bližnji prihodnosti pričakujejo pomembne spremembe obsega ali načina sedanje ali pričakovane uporabe sredstva z ugodnim vplivom na poslovni subjekt. Te spremembe vključujejo stroške izboljšanja ali povečanja storilnosti sredstva ali reorganiziranja delovanja, ki mu sredstvo pripada; e) iz notranjega poročanja

Računovodenje v primeru likvidacije ali/in stečaja

Categories: ANALIZA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, KNJIGOVODSTVO, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, SRS 37 - Računovodske rešitve v podjetjih v stečaju ali likvidaciji|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

Računovodenje v primeru likvidacije ali stecaja

Predstavljanje kapitala

Categories: MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZKRITJA, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: |

PREDSTAVLJANJE KAPITALA Dr. Branko Mayr   Vsebine predstavljanja kapitala na kratko povzamemo: Celotni kapital poslovnega subjekta je opredeljen z zneski, ki so jih vložili lastniki, in z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Sestavljajo ga: vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja in prehodno še nerazdeljeni čisti dobiček ali še neporavnana čista izguba poslovnega leta. Osnovni kapital se razčlenjuje na kapitalske deleže, ki jih imajo uskupinjeni poslovni subjekti, in na kapitalske deleže, ki jih imajo drugi.

Razvrščanje finančnih instrumentov glede na njihovo merjenje

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , |

1_1.1_020.5.3 FINANCNI INSTRUMENTI GLEDE NA MERJENJE_15072013 AKP