MERJENJE

Poštena vrednost pri začetnem pripoznanju

Categories: MERJENJE, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti, PRIPOZNAVANJE|Tags: , |

Prikazujemo izvleček določič  MSRP 13, ki se nanašajo na tehnike ocenjevanja vrednosti.   57           Kadar se pridobi sredstvo ali prevzame obveznost pri menjalnem poslu za to sredstvo ali obveznost, je transakcijska cena tista cena, ki se plača za pridobitev sredstva ali prejme za prevzem obveznosti (vhodna cena). Nasprotno je poštena vrednost sredstva ali obveznosti cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti (izhodna cena). Ni nujno, da podjetja prodajajo sredstva po cenah, po katerih so jih kupila. Prav tako ni nujno, da podjetja prenesejo obveznosti po cenah, po katerih so jih prevzela. 58           V veliko primerih bo transakcijska cena enaka pošteni vrednosti (to se lahko npr. zgodi, kadar se na datum transakcije izvede transakcija za nakup sredstva na trgu, na katerem bi se sredstvo prodalo). 59           Pri določanju, ali je poštena vrednost pri začetnem pripoznanju enaka transakcijski ceni, mora podjetje upoštevati dejavnike, značilne za transakcijo in sredstvo ali obveznost. V B4. členu so opisane okoliščine, v katerih transakcijska cena morda ne predstavlja poštene vrednosti sredstva ali obveznosti pri začetnem pripoznanju. Podjetje mora pri določanju, ali je poštena vrednost pri začetnem pripoznanju enaka transakcijski ceni, upoštevati dejavnike, značilne za transakcijo in sredstvo ali obveznost. Transakcijska cena na primer morda ni poštena vrednost sredstva ali obveznosti pri začetnem pripoznanju, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev: (a)        transakcija je izvedena med povezanima strankama, čeprav se lahko cena iz transakcije povezane stranke uporabi kot vložek pri merjenju poštene vrednosti, če ima podjetje dokazila, da je bila transakcija sklenjena pod tržnimi pogoji; (b)        transakcija je izvedena pod pritiskom ali pa je prodajalec prisiljen, da sprejme ceno pri transakciji. To se lahko na primer zgodi, če ima prodajalec finančne težave. (c)

Uporaba poštene vrednosti za finančna sredstva in finančne obveznosti s pobotnimi položaji pri tržnih tveganjih ali kreditnem tveganju nasprotne stranke

Categories: MERJENJE, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti|Tags: , , |

Podjetje, ki ima v lasti skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti, je izpostavljeno tržnim tveganjem (kot je opredeljeno v MSRP 7) in kreditnemu tveganju (kot je opredeljeno v MSRP 7) vsake nasprotne stranke. Če podjetje upravlja to skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti na temelju čiste izpostavljenosti tržnim tveganjem ali kreditnemu tveganju, lahko uporabi izjemo pri tem MSRP-ju za merjenje poštene vrednosti. S to izjemo se podjetju dovoli merjenje poštene vrednosti skupine finančnih sredstev in finančnih obveznosti na podlagi cene, ki bi se prejela za prodajo neto dolge pozicije (tj. sredstva) za izpostavljenost posameznemu tveganju ali za prenos neto kratke pozicije (tj. obveznosti) za izpostavljenost posameznemu tveganju v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Skladno s tem mora podjetje izmeriti pošteno vrednost skupine finančnih sredstev in finančnih obveznosti glede na to, kako bi udeleženci na trgu ocenili čisto izpostavljenost tveganju na datum merjenja. Podjetje lahko to izjemo uporabi le, če izpolnjuje vse navedeno: a)        upravlja skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti na podlagi čiste izpostavljenosti podjetja posameznemu tržnemu tveganju (ali tveganjem) ali kreditnemu tveganju posamezne nasprotne stranke skladno z dokumentirano strategijo za obvladovanje tveganja ali naložbeno strategijo podjetja; b)        na tej podlagi zagotavlja informacije o skupini finančnih sredstev in finančnih obveznosti ključnemu ravnateljskemu osebju podjetja, kot je opredeljeno v MRS 24 Razkrivanje povezanih strank; c)        mora izmeriti, ali se je odločilo za merjenje teh finančnih sredstev in finančnih obveznosti po pošteni vrednosti v izkazu finančnega položaja ob koncu vsakega poročevalnega obdobja. Izjema se ne nanaša na predstavljanje računovodskih izkazov. V nekaterih primerih se podlaga za predstavljanje finančnih instrumentov v izkazu finančnega položaja razlikuje od podlage za merjenje finančnih instrumentov, na primer če v MSRP-jih ni zahtevano ali dovoljeno

Uporaba poštene vrednosti za obveznosti in lastne kapitalske instrumente podjetij – ocenjevanje vrednosti

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti|Tags: , , , , , |

Splošna načela Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se finančna ali nefinančna obveznost ali lasten kapitalski instrument podjetja (npr. deleži v lastniškem kapitalu, izdani kot nadomestilo v poslovni združitvi) prenese na udeleženca na trgu na datum merjenja. Pri prenosu obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja se predpostavlja naslednje: a)        obveznost bi ostala neporavnana, pri čemer bi moral udeleženec na trgu, ki je prevzemnik, obveznost izpolniti. Obveznost se ne bi poravnala z nasprotno stranko ali drugače izbrisala na datum merjenja;  b)        lasten kapitalski instrument podjetja bi ostal neporavnan, pri čemer bi udeleženec na trgu, ki je prevzemnik, prevzel pravice in obveznosti, povezane z instrumentom. Instrument se ne bi preklical ali drugače izbrisal na datum merjenja. Čeprav ne obstaja opazovani trg, da bi se zagotovile informacije o cenah v zvezi s prenosom obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja (npr. ker prenos takšnih postavk preprečujejo pogodbene ali druge pravne omejitve), lahko za takšne postavke obstaja opazovani trg, če so postavke v lasti drugih strank kot sredstva (npr. obveznice delniških družb ali nakupna opcija za delnice podjetja). Vsekakor mora podjetje čim bolj spodbuditi uporabo ustreznih opazovanih vložkov in čim bolj omejiti uporabo neopazovanih vložkov, da se doseže cilj merjenja poštene vrednosti, tj. oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prenos obveznosti ali kapitalskega instrumenta med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Obveznosti in kapitalski instrumenti, ki so v lasti drugih strank kot sredstva Kadar ni na voljo kotirane cene za prenos enake ali podobne obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja, pri čemer ima druga stranka v lasti enako postavko kot sredstvo, mora podjetje izmeriti pošteno vrednost obveznosti ali kapitalskega instrumenta z vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti

Uporaba poštene vrednosti za nefinančna sredstva

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO|Tags: , , , |

Cilj merjenja poštene vrednosti je oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Podjetje mora pri merjenju poštene vrednosti določiti vse naslednje elemente: (a) posamezno sredstvo ali obveznost, ki je predmet merjenja (v skladu z obračunsko enoto sredstva ali obveznosti);(b) za nefinančno sredstvo: predpostavko za ocenjevanje vrednosti, ki je primerna za merjenje (v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo);(c) glavni (ali najugodnejši) trg za sredstvo ali obveznost;(d) tehniko/-e ocenjevanja vrednosti, primerno/-e za merjenje, ob upoštevanju razpoložljivosti podatkov, s katerimi se ustvarijo vložki, ki predstavljajo predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti in ravni hierarhije poštene vrednosti, na katero so razvrščeni vložki. Največja in najboljša uporaba za nefinančna sredstvaPri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva se upošteva sposobnost udeleženca na trgu, da proizvede gospodarske koristi z uporabo sredstva v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo ali s prodajo sredstva drugemu udeležencu na trgu, ki bi zadevno sredstvo uporabil v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo.  Pri največji in najboljši uporabi nefinančnega sredstva se upošteva uporaba sredstva, ki je fizično mogoča, zakonsko dovoljena in finančno izvedljiva, kot sledi: a)        pri uporabi, ki je fizično mogoča, se upoštevajo fizične značilnosti sredstva, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva (npr. lokacija ali velikost nepremičnine); b)        pri uporabi, ki je zakonsko dovoljena, se upoštevajo vse pravne omejitve glede uporabe sredstva, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva (npr. urbanistični predpisi, ki veljajo za nepremičnino); c)        pri uporabi, ki je finančno izvedljiva, se upošteva, ali pri uporabi sredstva, ki je fizično mogoča in zakonsko

Poštena vrednost – opredelitev

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, SPLOŠNO|Tags: , |

Poštena vrednost je opredeljena kot cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. Merjenje poštene vrednosti se izvaja za določeno sredstvo ali obveznost. Zato mora podjetje pri merjenju poštene vrednosti upoštevati značilnosti sredstva ali obveznosti, če bi udeleženci na trgu te značilnosti upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti na datum merjenja. Te značilnosti na primer vključujejo: a)        stanje in lokacijo sredstva ter b)        morebitne omejitve v zvezi s prodajo ali z uporabo sredstva. Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se sredstvo ali obveznost izmenja v redni transakciji med udeleženci na trgu za prodajo sredstva ali prenos obveznosti na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti izvede: a)        na glavnem trgu za sredstvo ali obveznost ali b)        na najugodnejšem trgu za sredstvo ali obveznost, kadar ni glavnega trga.  Podjetje mora izmeriti pošteno vrednost sredstva ali obveznosti z uporabo predpostavk, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene sredstva ali obveznosti, ob predpostavki, da udeleženci na trgu delujejo v svojem najboljšem gospodarskem interesu. Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji na glavnem (ali najugodnejšem) trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji (tj. izhodna cena), ne glede na to, ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti.  Uporaba poštene vrednosti pri posameznih ekonomskih kategorijah - glej povezane vsebine: Uporaba za nefinančna sredstva Največja in najboljša uporaba za nefinančna sredstva Predpostavka za ocenjevanje vrednosti nefinančnih sredstev Uporaba za obveznosti in lastne kapitalske instrumente

Začetno računovodsko merjenje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem

Categories: 47 – STROŠKI DELA, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, SRS 15 - Stroški dela in stroški povračil zaposlencem|Tags: , , , |

Začetno računovodsko merjenje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem Dr. Branko Mayr   Stroški dela in stroški povračil zaposlencem se obračunavajo skladno z zakonom, s kolektivno pogodbo, splošnim aktom poslovnega subjekta ali pogodbo o zaposlitvi. Poslovni subjekt mora za tisti del zneska stroškov dela, katerega izplačilo zahtevajo zaposlenci na temeljih zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta poslovnega subjekta ali pogodbe o zaposlitvi, poslovni subjekt pa takemu izplačilu nasprotuje, oblikovati rezervacije, če so izpolnjeni pogoji o oblikovanju rezervacij. Obračunanim stroškom dela ustrezajo z njimi povezani kratkoročni dolgovi, dokler se ne poravnajo. Obveznosti za plače se izkazujejo kot obveznosti do posameznih zaposlencev v znesku kosmatih plač in kot obveznosti za dajatve, ki se obračunavajo glede na znesek kosmatih plač in niso njihov sestavni del. Poslovni subjekt lahko skladno s predpisi oblikuje lastni pokojninski sklad ali druge sklade za potrebe zaposlencev. Pri oblikovanju pokojninskega sklada mora poslovni subjekt smiselno upoštevati posebna pravila računovodenja, ki veljajo za obračunavanje in poročanje pokojninskih skladov.  

Doba koristnosti

Categories: 00 – NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, 02 – NEPREMIČNINE, 43 – AMORTIZACIJA, FINANČNO POSLOVANJE, KNJIGOVODSTVO, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZVRŠČANJE, SRS 1 - opredmetena osnovna sredstva, SRS 2 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve|Tags: , , , |

Doba koristnosti V članku je obravnavana tudi doba koristnosti neopredmetenih sredstev.

Preostala vrednost neopredmetenega sredstva

Categories: 00 – NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, 43 – AMORTIZACIJA, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZRED 4 – STROŠKI, SRS 2 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, STANDARDI|Tags: , , |

Preostala vrednost neopredmetenega sredstva Dr. Branko Mayr Preostale vrednosti neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti domnevno ni, razen: a) če obstaja obveza tretje stranke za nakup sredstva na koncu njegove dobe koristnosti ali b) če obstaja za sredstvo delujoči trg in: je preostalo vrednost mogoče ugotoviti upoštevaje takšen trg ter je verjetno, da bo takšen trg obstajal še na koncu dobe koristnosti sredstva.   Med trajanjem neopredmetenega sredstva lahko postane očitno, da je ocena njegove dobe koristnosti neustrezna. Na primer pripoznanje izgube zaradi oslabitve lahko kaže, da je treba spremeniti dobo amortiziranja. Sčasoma se utegnejo spremeniti vzorci prihodnjih gospodarskih koristi, katerih pritok v poslovni subjekt se pričakuje od neopredmetenega sredstva. Očitno utegne na primer postati, da je metoda padajočega amortiziranja ustreznejša kot enakomerna časovna metoda. Drug tak primer je, če se uporaba pravic iz licence odloži, kar povzroči ukrepe v zvezi z drugimi sestavinami poslovnega načrta. V takšnem primeru bodo gospodarske koristi, ki pritekajo iz sredstva, morda prejete šele v kasnejših obdobjih.  

Metode amortiziranja

Categories: 43 – AMORTIZACIJA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, SPLOŠNO|Tags: , , , , , |

Metode amortiziranja Dr. Branko Mayr   Pri amortiziranju amortizljivih sredstev uporabljamo: metodo enakomernega časovnega amortiziranja, metodo padajočega amortiziranja ali metodo proizvedenih enot. Uporabljena metoda amortiziranja mora odsevati vzorec, po katerem naj bi se prihodnje gospodarske koristi sredstva uporabljale v poslovnem subjektu. Samostojno se je treba odločiti, katera metoda amortiziranja se bo uporabljala: metoda enakomernega časovnega amortiziranja, metoda padajočega amortiziranja ali metoda proizvedenih enot. Izbrati je treba tisto metodo, ki najbolj ustreza pričakovanemu vzorcu uporabe prihodnjih gospodarskih koristi od amortizirljivega sredstva. Metodo, ki se uporablja pri sredstvu, se izbere na podlagi pričakovanega vzorca uporabljanja pričakovanih prihodnjih gospodarskih koristi, ki jih omogoča sredstvo, in se dosledno uporablja iz obdobja v obdobje, razen če se spremeni pričakovani vzorec uporabljanja teh prihodnjih gospodarskih koristi. Redko, če sploh, obstajajo prepričljivi dokazi v podporo metodi amortiziranja neopredmetenih sredstev s končno dobo koristnosti, katere posledica bi bil manjši znesek amortizacijskega popravka vrednosti kot po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Obstajajo različne metode amortiziranja, ki se lahko premišljeno uporabijo pri razporejanju amortizirljivega zneska sredstva v dobi njegove koristnosti. Take so metoda enakomernega amortiziranja, metoda padajočega amortiziranja in metoda amortiziranja glede na obseg učinkov. Metoda enakomernega časovnega amortiziranja Posledica metode enakomernega časovnega amortiziranja je stalni znesek amortizacije v vsej dobi koristnosti sredstva, če se preostala vrednost sredstva ne spremeni. Metoda padajočega amortiziranja Posledica metode padajočega amortiziranja so padajoči zneski amortizacije v vsej dobi koristnosti sredstva. Metoda proizvedenih enot Posledica metode proizvedenih enot so zneski amortizacije, temelječi na pričakovani uporabi ali učinkih sredstva. Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. Uporabljena metoda amortiziranja sredstva se mora pregledati vsaj ob koncu vsakega poslovnega leta in - če pride do bistvenih sprememb pričakovanega vzorca uporabe prihodnjih gospodarskih koristi, utelešenih v sredstvu - se

Pripoznavanje stroškov amortizacije

Categories: 43 – AMORTIZACIJA, KNJIGOVODSTVO, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , |

Pripoznavanje stroškov amortizacije Dr. Branko Mayr   Stroški amortizacije se pripoznavajo na podlagi doslednega razporejanja amortizirljivih zneskov opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev po posameznih obračunskih obdobjih, v katerih iz njih izhajajo gospodarske koristi. Ločljivost zemljišč od zgradb Zemljišča in zgradbe so ločljiva sredstva in se obravnavajo posebej, celo če so pridobljena skupaj. Razen nekaterih zemljišč, kot so kamnolomi in odlagališča odpadkov, imajo zemljišča neomejeno dobo koristnosti, zato se ne amortizirajo. Zgradbe imajo omejeno dobo koristnosti in so zato amortizirljiva sredstva. Povečanje vrednosti zemljišča, na katerem stoji zgradba, ne vpliva na določitev amortizirljivega zneska zgradbe. Če so v nabavno vrednost zemljišča všteti stroški demontaže, odstranitve in obnove mesta, se stroškovni del sredstva amortizira v obdobju pridobivanja koristi iz naslova teh stroškov. V nekaterih primerih ima lahko zemljišče kot tako omejeno dobo koristnosti, zaradi česar se amortizira tako, da so koristi, ki naj bi jih zemljišče nudilo, jasno razvidne. Po metodah amortiziranja zaradi uporabe je znesek amortizacije lahko enak nič, če proizvodnja stoji.    

Začetno računovodsko merjenje stroškov amortizacije

Categories: 43 – AMORTIZACIJA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, KNJIGOVODSTVO, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA|Tags: , , , , , , , , |

Začetno računovodsko merjenje stroškov amortizacije

Prevrednotovanje stroškov amortizacije

Categories: 43 – AMORTIZACIJA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, RAČUNOVODSTVO, SRS, SRS 13 - Stroški amortizacije|Tags: , , |

Prevrednotovanje stroškov amortizacije Dr. Branko Mayr   Prevrednotenje stroškov amortizacije je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Kot prevrednotenje se ne šteje sprememba njihove knjigovodske vrednosti pri uporabi običajnih metod obračunavanja. Taka sprememba se obravnava kot sprememba računovodske ocene in vpliva na stroške in ne neposredno na odhodke. Na podlagi smernic za obračunavanje se stroški amortizacije za poslovno leto prevrednotijo, če so prvotne predpostavke o dobi koristnosti posameznega amortizirljivega sredstva zaradi spremembe okoliščin neprimerne. Skrajšanje prvotno predvidene dobe koristnosti poveča, podaljšanje prvotno predvidene dobe koristnosti pa zmanjša že obračunane stroške amortizacije v obravnavanem poslovnem letu, kar zmanjša oziroma poveča tudi knjigovodsko vrednost amortizirljivih sredstev. Prevrednotenje stroškov amortizacije vpliva na stroške in ne neposredno na odhodke. Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev zaradi njihove okrepitve ali oslabitve se izraža v spremenjeni amortizacijski osnovi praviloma v naslednjem obračunskem obdobju in ne v povečanju ali zmanjšanju obračunanih stroškov amortizacije.

Amortizacija – še nekaj posebnosti

Categories: 43 – AMORTIZACIJA, KNJIGOVODSTVO, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZRED 6 – ZALOGE PROIZVODOV, STORITEV, BLAGA IN NEKRATKOROČNIH SREDSTEV (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO, RAZVRŠČANJE, SRS, STANDARDI|Tags: , , |

Amortizacija – še nekaj posebnosti Dr. Branko Mayr   Pri obravnavi amortizacije moramo vedeti tudi: stroški amortizacije se lahko zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in proizvodov, preden se pojavijo med poslovnimi odhodki in vplivajo na poslovni izid posameznega obračunskega obdobja; stroški amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev s končnimi dobami koristnosti, pridobljenih z državnimi podporami ali donacijami, se obračunavajo posebej; iz dolgoročno odloženih prihodkov se vnašajo med prihodke posameznega poslovnega leta zneski, ki ustrezajo tako obračunanim stroškom amortizacije; tiste stroške amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev s končnimi dobami koristnosti, ki izhajajo iz podjetij v skupini, za katero se sestavljajo skupinski računovodski izkazi, je treba zaradi sestavljanja teh izkazov obračunavati posebej; stroški amortizacije s finančnim najemom pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev se obračunavajo posebej; zmanjšanje vrednosti amortizirljivih sredstev zaradi oslabitve ni strošek amortizacije, temveč prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z amortizirljivimi sredstvi, razen če je bil pri njihovi prejšnji okrepitvi povečan prevrednotovalni popravek kapitala; v takem primeru ga je treba porabiti, preden se za razliko poveča prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi s temi sredstvi.  

Začetno računovodsko merjenje stroškov materiala in storitev

Categories: 40 – STROŠKI MATERIALA, 41 – STROŠKI STORITEV, MERJENJE, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 4 – STROŠKI, SRS, SRS 14 - Stroški materiala in storitev, STANDARDI|Tags: , , , |

Začetno računovodsko merjenje stroškov materiala in storitev Dr. Branko Mayr Stroški materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, se izkazujejo v zneskih, ki so pred nastankom potroškov materiala oblikovali vrednost zalog. Odvisni so od metode, ki se uporablja: metode tehtanih povprečnih cen, metode drsečih povprečnih cen, metode zaporednih cen (fifo). Če se uporabljajo stalne cene materiala, se pri porabi obračuna ustrezni del odmikov, stroški pa se izkazujejo v zneskih, ustreznih izbrani metodi. Uporabljeno metodo je treba pojasniti. Stroški materiala, ki niso v zalogah Stroški materiala, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se praviloma izkazujejo v dejanskih zneskih ob nabavi takšnega materiala. To velja tudi za stroške storitev. Stroški, ki so sestavni del neopredmetenih sredstev ali aktivnih časovnih razmejitev Med stroški materiala in storitev ne sme biti postavk, ki bi še morale biti sestavni del neopredmetenih sredstev ali usredstvenih (aktivnih) časovnih razmejitev. Vnaprej vračunani stroški materiala in storitev Ocenjeni znesek vnaprej vračunanih stroškov materiala in storitev se izkazuje v postavkah, v katerih bi se sicer izkazovali takšni dejanski stroški materiala in storitev. Stroški se krijejo v breme ustrezne postavke udolgovljenih (pasivnih) časovnih razmejitev. Rezervacije za kritje prihodnjih stroškov materiala in storitev Rezervacije za kritje prihodnjih stroškov materiala in storitev se obravnavajo kot posebna vrsta stroškov. Stroški iste vrste se krijejo neposredno v breme ustreznih rezervacij.  

Prevrednotovanje stroškov materiala in storitev

Categories: 40 – STROŠKI MATERIALA, 41 – STROŠKI STORITEV, MERJENJE, RAČUNOVODSTVO, SRS, SRS 14 - Stroški materiala in storitev|Tags: , , , |

Prevrednotovanje stroškov materiala in storitev Dr. Branko Mayr Prevrednotenje stroškov materiala in storitev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti po njihovem začetnem zajetju. Opravi se na koncu poslovnega leta. Stroški materiala se zaradi spremembe kupne moči valute ne prevrednotujejo. Prevrednotenje stroškov materiala se opravi, če se pri letnem popisu ugotovijo presežki ali primanjkljaji, za katere ni nihče osebno odgovoren. V takem primeru se šteje, da so izkazani stroški materiala nepopolni, presežki jih zmanjšujejo, primanjkljaji pa povečujejo. Prevrednotenje zalog materiala zaradi njihove oslabitve ne poveča izkazanih stroškov materiala, temveč poveča prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi z zalogami.

Še nekaj pravil obračuna amortizacije

Categories: 43 – AMORTIZACIJA, ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, SRS, SRS 1 - opredmetena osnovna sredstva, SRS 13 - Stroški amortizacije, STANDARDI|Tags: , , , |

Še nekaj pravil obračuna amortizacije Dr. Branko Mayr Amortizacija se obračunava posamično, skupinsko pa samo pri drobnem inventarju iste vrste ali podobnega namena. Amortizacija sestavnih delov opredmetenih osnovnih sredstev se obravnava posebej. Sestavni deli opredmetenih osnovnih sredstev se za obračun amortizacije lahko razporedijo v skupine. Posebej se amortizira tudi preostanek sredstva, ki ga sestavljajo tisti deli sredstva, ki sami po sebi niso pomembni. Amortizacijo je treba obračunavati, tudi če se sredstvo ne uporablja več ali je izločeno iz uporabe, dokler ni v celoti amortizirano. Pri metodi proizvedenih enot (funkcionalnem amortiziranju) je znesek amortizacije lahko nič, ker ni proizvodnje. Amortizacijske stopnje, ki so predpisane pri sestavljanju davčne prijave, niso podlaga za amortiziranje v knjigovodskih razvidih poslovnega izida. Amortizacija se pripozna, tudi če poštena vrednost sredstva presega njegovo knjigovodsko vrednost, pri čemer preostala vrednost sredstva ne sme presegati njegove knjigovodske vrednosti. Popravilo in vzdrževanje sredstva ne razveljavljata potrebe po amortizaciji. Amortizirljivi znesek sredstva se določi po odštetju preostale vrednosti sredstva. Dejansko pa je preostala vrednost sredstva pogosto nepomembna in zato pri izračunu zneska amortizacije nebistvena. Preostala vrednost sredstva lahko naraste do te mere, da je enaka ali višja od knjigovodske vrednosti sredstva. V tem primeru je znesek amortizacije sredstva enak nič, razen če njegova preostala vrednost kasneje pade pod knjigovodsko vrednost sredstva oziroma dokler ne pride do takšnega padca. Amortizacija sredstva se začne, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo, torej ko je sredstvo na svojem mestu in v stanju, v katerem bo lahko delovalo na način, ki ga je poslovodstvo predvidevalo. Amortiziranje sredstva preneha, ko se pripoznanje sredstva odpravi. Torej amortiziranje ne preneha, če se sredstvo ne uporablja ali izloči iz redne uporabe in zadrži za odtujitev, razen če je sredstvo že v celoti amortizirano.    

Ocenjevanje vrednosti podjetij za namen računovodskega poročanja

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, KNJIGOVODSTVO, MERJENJE, MRS 36 Oslabitev sredstev, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja, POJMI, POROČANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZKRITJA, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZRED 9 – KAPITAL, DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN DOLGOROČNE REZERVACIJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , |

IRENA VIHER OCENJEVANJE VREDNOSTI PODJETIJ ZA NAMEN RAČUNOVODSKEGA POROČANJA V PRIMERU POTREBNE SLABITVE FINANČNE NALOŽBE 13. 11. 2013

Začetno računovodsko merjenje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih

Categories: ANALIZA, MERJENJE, NAČRTOVANJE, POROČANJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE|Tags: , , , , , , , , , , , , |

Neposredni stroški posameznega končnega stroškovnega nosilca so lahko že stroški posamezne izvirne vrste (npr. neposredni stroški materiala ali neposredni stroški dela) ali pa so stroški začasnega poslovnega učinka na nekem prehodnem stroškovnem mestu, ki je neposredno vključeno v nastajanje končnega stroškovnega nosilca, zato je pri njem potreba po ločenem obravnavanju posrednih stroškov bistveno manjša. Takšne (...)

Vsebnost stroškov v učinkih (proizvodno orientirani stroški : obdobno orientirani stroški)

Categories: MERJENJE, POROČANJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE|Tags: , , , , , , , , , |

Vsebnost stroškov v učinkih   Bralcu bo zanimiv tudi prispevek: Kalkulacija stroškov

Prevrednotovanje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih

Categories: MERJENJE, POROČANJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE|Tags: , , , , , , |

Med stroški v poslovnih razvidih se ne pojavljajo prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z oslabitvijo opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, zalog in terjatev. Če bi se - podobno kot obresti - zaradi popolnejšega izračuna vštevali mednje, bi se lahko na podlagi ocenjenega zneska obravnavali kot posredni proizvajalni stroški (...)

Pridobitev z zamenjavo

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , |

Pridobitev z zamenjavo dr. Branko Mayr Sredstvo, pridobljeno z zamenjavo Kot vrednost menjave se prvenstveno uporabi poštena vrednost, če pa to ni mogoče, pa knjigovodska vrednost danega sredstva. Merjenje prejetega sredstva po pošteni vrednosti Sredstvo ali več sredstev se lahko pridobi z menjalnim poslom, tako da se izmenja za nedenarno ali denarno sredstvo ali kombinacijo obeh. Obravnavamo menjalni posel, s katerim se izmenja nedenarno sredstvo za nedenarno sredstvo (to pa velja tudi za vse druge vrste menjalnih poslov). Nabavna vrednost sredstva, pridobljenega z zamenjavo za kako drugo nedenarno sredstvo ali za sredstvo, ki je deloma denarno in deloma nedenarno, se določi glede na pošteno vrednost pridobljenega sredstva, razen če: a) menjalni posel nima trgovalne vsebine ali b) poštene vrednosti niti prejetega niti danega sredstva ni mogoče zanesljivo izmeriti. Poštena vrednost sredstva, za katerega ni primerljivih tržnih poslov, je zanesljivo izmerljiva, če: a) spremenljivost razpona ocen utemeljene poštene vrednosti ni pomembna za takšno sredstvo ali b) če je verjetnosti različnih ocen znotraj razpona mogoče utemeljeno oceniti in uporabiti pri ocenjevanju poštene vrednosti. Če lahko poslovni subjekt zanesljivo ugotovi pošteno vrednosti prejetega ali danega sredstva, se poštena vrednost danega sredstva uporablja za merjenje nabavne vrednosti, razen če ni poštena vrednost prejetega sredstva bolj jasna.   Prejeto sredstvo se ovrednoti na ta način, tudi če poslovni subjekt ne more takoj odpraviti pripoznanja sredstva, ki ga je oddal. Če se prejeto sredstvo ne ovrednoti po pošteni vrednosti, se njegova nabavna vrednost izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva. Poslovni subjekt oceni, do kakšne mere naj bi menjalni posel vplival na prihodnje finančne tokove, in tako ugotovi, ali ima menjalni posel trgovalno vrednost. Menjalni posel ima trgovalno vrednost, če: a) se ustroj (tveganje, trajanje in višina) finančnih tokov prejetega sredstva razlikuje

Pridobitev z državno podporo

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , |

Pridobitev z državno podporo dr. Branko Mayr   Donacije in državne podpore za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev Donacije in državne podpore za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev ali neopredmetenih sredstev se ne odštevajo od njihove nabavne vrednosti[1], temveč se vštevajo med dolgoročne odložene prihodke in se porabljajo skladno z obračunano amortizacijo. Sredstvo, pridobljeno z državno podporo ali donacijo, se izkazuje po nabavni vrednosti, če ni znana, pa po pošteni vrednosti, povečani za izdatke, ki jih je mogoče pripisati neposredno pripravljanju sredstva za njegovo nameravano uporabo. V nekaterih primerih se lahko neopredmeteno sredstvo pridobi z državno podporo brez plačila ali za neznatno kupnino. To se zgodi, kadar država prenese ali razporedi na poslovni subjekt neopredmetena sredstva, kot so letališke pristajalne pravice, koncesije za delovanje radijskih ali televizijskih postaj, uvozna dovoljenja ali kvote ali pravice do dostopa do drugih omejenih naravnih virov. Poslovni subjekt se lahko na začetku odloči tako neopredmeteno sredstvo kot tudi podporo pripoznati po pošteni vrednosti. Če se poslovni subjekt odloči, da na začetku ne bo pripoznal sredstva po pošteni vrednosti, ga pripozna po nominalni vrednosti, povečani za vrednost porabe, ki jo je mogoče pripisati neposredno pripravljanju sredstva za njegovo nameravano uporabo.     [1] V stroki (Mednarodni računovodski standardi) je zapisana ureditev, ki dopušča - če tako uredijo lokalni predpisi -, da se od knjigovodske vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva odštejejo državne podpore.  

Aktiviranje osnovnega sredstva, ki ga bomo odplačevali postopoma in za katerega račune bomo dobivali postopoma

Categories: 00 – NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, 01 – NALOŽBENE NEPREMIČNINE, 02 – NEPREMIČNINE, 03 – POPRAVEK IN OSLABITEV VREDNOSTI NEPREMIČNIN, 04 – OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, 05 – POPRAVEK IN OSLABITEV VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV, MERJENJE, MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), PRIPOZNAVANJE, SRS 1 - opredmetena osnovna sredstva, SRS 2 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve|Tags: , , |

Aktiviranje-osnovnega-sredstva

Računovodska obravnava finančnih inštrumentov

Categories: 11 – DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH INŠTITUCIJAH, 27 – KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI, 97 – DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI, BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, MERJENJE, MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje z izjemo nekaterih določb v zvezi z obračunavanjem varovanja pred tveganjem, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja, MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, RAZKRITJA, RAZVRŠČANJE, SRS 10 - REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, SRS 11 - Kratkoročni dolgovi, SRS 7 - Denarna sredstva, SRS 9 - dolgoročni dolgovi|Tags: , |

Članek izpeljani finančni inštrumenti

Metode merjenja pri ločeni pridobitvi

Categories: ANALIZA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, NAČRTOVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

V prispevku obravnavamo metode  merjenja pri ločeni pridobitvi. Merjenje glede na načine pridobitve kategorije      

Pojmi pri merjenju gospodarskih kategorij

Categories: ANALIZA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, NAČRTOVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , |

Pojmi pri merjenju gospodarskih kategorij

Slabitve dobrega imena, pridobljenega s poslovno združitvijo

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , |

Slabitve dobrega imena, pridobljenega s poslovno združitvijo Dr. Branko Mayr Dobro ime, pridobljeno s poslovno združitvijo, pomeni plačilo, ki ga izvede prevzemnik v pričakovanju prihodnjih gospodarskih koristi od sredstev, ki jih ni mogoče posamično opredeliti in ločeno pripoznati. Dobro ime ne ustvarja denarnih tokov neodvisno od drugih sredstev ali skupin sredstev in pogosto prispeva k denarnim tokovom več denar ustvarjajočih enot. Dobrega imena včasih ni mogoče nepristransko razporediti na posamezne denar ustvarjajoče enote, ampak samo na skupine denar ustvarjajočih enot. Zaradi tega so včasih na najnižji ravni v poslovnem subjektu, na kateri se dobro ime spremlja za notranje namene odločanja, zajete številne denar ustvarjajoče enote, na katere se dobro ime nanaša, vendar se nanje ne more razporediti. Za namen preizkusa oslabitve se dobro ime, ki je pridobljeno v poslovni združitvi, od dneva pridobitve razporedi na vsako prevzemnikovo denar ustvarjajočo enoto ali skupino takšnih enot, ki pričakujejo, da bodo pridobile koristi od sinergij združitve ne glede na to, ali so druga sredstva ali dolgovi prevzetega poslovnega subjekta pripisana tem enotam ali skupinam enot. Vsaka enota ali skupina enot, na katere se razporedi dobro ime: a) mora predstavljati najnižjo raven v poslovnem subjektu, pri kateri se dobro ime nadzira za interne namene odločanja; b) ne sme biti večja kot odsek, zasnovan na temeljni ali dodatni obliki poročanja poslovnega subjekta. Če se začetna razporeditev dobrega imena, pridobljenega v poslovni združitvi, ne more dokončati pred koncem letnega obdobja, v katerem je prišlo do poslovne združitve, se ta začetna razporeditev dokonča pred koncem prvega letnega obdobja, ki se začne z dnem prevzema. Če je bilo dobro ime razporejeno na denar ustvarjajočo enoto in ta enota odtuji posel v svojem okviru, bo dobro ime, povezano s to poslovno enoto: a) vključeno v knjigovodsko vrednost

Slabitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti ali neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ki se še ne uporabljajo

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , |

Slabitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti ali neopredmetenih dolgoročnih sredstev

Denar ustvarjajoča enota in oslabitve

Categories: MERJENJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , , , , , , , , , |

Denar ustvarjajoča enota in oslabitve

Nekatere posebnosti merjenja sredstev, ki se obvladujejo – Prilagajanje časovnih razmejitev novim razmeram

Categories: MERJENJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , |

Kadar se v obračunskem obdobju (zaradi gibanja cen, sprememb v gospodarski politiki države, pomembnejših organizacijskih sprememb ali drugih pomembnejših vzrokov) porušijo običajna razmerja med zneski po posameznih vrstah stroškov in količniki, načrtovanimi za njihovo vnaprejšnje vračunavanje, se morajo prvotno načrtovani količniki prilagoditi gibanjem nastajajočih stroškov. Podobne spremembe se lahko pojavijo tudi pri drugih gospodarskih kategorijah kratkoročnega časovnega razmejevanja. Odloženi odhodki se pretvorijo v obračunane odhodke, ko se vključijo v izkaz poslovnega izida. Nezaračunani odhodki prenehajo, ko se oblikuje ustrezna obveznost, oziroma se poravnajo.

Nekatere posebnosti merjenja sredstev, ki se obvladujejo – Zahteva po realnosti merjenja kratkoročnih časovnih razmejitev

Categories: MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , |

Realnost postavk usredstvenih (aktivnih) kratkoročnih časovnih razmejitev mora biti na dan bilance stanja utemeljena, postavke udolgovljenih (pasivnih) kratkoročnih časovnih razmejitev pa ne smejo skrivati rezerv. Njihovo umeščanje v realne okvire popravi dotedanje stroške oziroma redne odhodke in redne prihodke, s katerimi v zvezi so se prvotno pojavile.

Nekatere posebnosti merjenja sredstev, ki se obvladujejo – Diskontiranje obveznosti za odloženi davek

Categories: DAVKI, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , |

Obveznosti za odloženi davek se ne diskontirajo. Obveznosti in terjatve za odloženi davek se pobotajo, če in le če ima poslovni subjekt zakonsko izterljivo pravico pobotati odmerjene terjatve za odloženi davek in odmerjene obveznosti za odloženi davek ter se terjatve in obveznosti za odloženi davek nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti.

Nekatere posebnosti merjenja sredstev, ki se obvladujejo – Uporaba metode FIFO

Categories: MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , |

Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količinskih enot ali stroški na novo proizvedenih količinskih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov količinskih enot iste vrste na zalogi, se lahko med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda zaporednih cen (fifo) ali metoda tehtanih povprečnih cen, vključno z metodo drsečih povprečnih cen.

Razveljavitev izgube zaradi oslabitve, ki se pripozna pri sredstvu ali denar ustvarjajoči enoti v prejšnjih obdobjih

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , |

Razveljavitev izgube zaradi oslabitve, ki se pripozna pri sredstvu ali denar ustvarjajoči enoti v prejšnjih obdobjih Dr. Branko Mayr Poslovni subjekt na dan vsakega poročanja oceni, ali obstaja znamenje, da v prejšnjih obdobjih pripoznane izgube zaradi oslabitve kakega sredstva, razen dobrega imena, morda ni več ali se je zmanjšala. Ob kakršnem koli takem znamenju mora poslovni subjekt oceniti nadomestljivo vrednost tega sredstva. V prejšnjih obdobjih pri sredstvu pripoznane izgube zaradi oslabitve, razen dobrega imena, je treba razveljaviti, zgolj če se je spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstva, potem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru je treba knjigovodsko vrednost sredstva povečati na njegovo nadomestljivo vrednost. Pri ocenjevanju, ali kako znamenje kaže, da pri sredstvu pripoznane izgube zaradi oslabitve – razen dobrega imena – v prejšnjih obdobjih ni več ali se je zmanjšala, poslovni subjekt upošteva najmanj naslednja znamenja: Iz zunanjih virov informacij: a) v obdobju se je tržna vrednost sredstva pomembno povečala; b) v obdobju so se pojavile ali se bodo v bližnji prihodnosti pojavile pomembne spremembe v tehnološkem, tržnem, gospodarskem ali pravnem okolju, v katerem deluje poslovni subjekt, ali na trgu, ki mu je sredstvo namenjeno, z ugodnim vplivom na poslovni subjekt; c) v obdobju so se zmanjšale tržne obrestne mere ali druge tržne mere donosnosti naložb, ta zmanjšanja pa bodo verjetno vplivala na diskontno mero, uporabljeno pri izračunu vrednosti pri uporabi, in bistveno povečala nadomestljivo vrednost sredstva. Iz notranjih virov informacij: d) v obdobju so se pojavile ali se v bližnji prihodnosti pričakujejo pomembne spremembe obsega ali načina sedanje ali pričakovane uporabe sredstva z ugodnim vplivom na poslovni subjekt. Te spremembe vključujejo stroške izboljšanja ali povečanja storilnosti sredstva ali reorganiziranja delovanja, ki mu sredstvo pripada; e) iz notranjega poročanja

Računovodenje v primeru likvidacije ali/in stečaja

Categories: ANALIZA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, KNJIGOVODSTVO, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, SRS 37 - Računovodske rešitve v podjetjih v stečaju ali likvidaciji|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

Računovodenje v primeru likvidacije ali stecaja

Predstavljanje kapitala

Categories: MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZKRITJA, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: |

PREDSTAVLJANJE KAPITALA Dr. Branko Mayr   Vsebine predstavljanja kapitala na kratko povzamemo: Celotni kapital poslovnega subjekta je opredeljen z zneski, ki so jih vložili lastniki, in z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Sestavljajo ga: vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja in prehodno še nerazdeljeni čisti dobiček ali še neporavnana čista izguba poslovnega leta. Osnovni kapital se razčlenjuje na kapitalske deleže, ki jih imajo uskupinjeni poslovni subjekti, in na kapitalske deleže, ki jih imajo drugi.

Razvrščanje finančnih instrumentov glede na njihovo merjenje

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , |

1_1.1_020.5.3 FINANCNI INSTRUMENTI GLEDE NA MERJENJE_15072013 AKP

Obračun (udenarjanje učinkov in obračun poslovanja)

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZKRITJA, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

0_3_2 OBRAČUN (UDENARJENJE UČINKOV IN OBRAČUN POSLOVANJA)