47 – STROŠKI DELA

V tej skupini se izkazujejo plače zaposlencev, nadomestila plač zaposlencev, stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev, regres za letni dopust, povračila in drugi prejemki zaposlencev, delodajalčevi prispevki in druge delodajalčeve dajatve od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlencev ter nagrade vajencem skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje. Med stroški dela se izkazujejo tudi rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi.

Podatki za obračun plač in drugih prejemkov iz dela

Categories: 47 – STROŠKI DELA, SRS 15 - Stroški dela in stroški povračil zaposlencem|Tags: , , , , , , , , |

V prispevku se navezujemo na celovit pregled podatkov, ki jih delodajalci potrebujejo za obračun vseh prejemkov iz dela. Objavljajo se v Plačnem kažipotu, ki se objavlja na spletnih straneh Gospodarske zbornice Slovenije . Podatki za obračun plačin drugih prejemkov iz dela   Podatki o plačah, ki jih morajo upoštevati samostojni podjetnik, so objavljeni na spletnih straneh Območne Obrtno podjetniške zbornice Celje, v področju Podatki za obračun plač. Podatki za obračun plač za delavce pri s.p.   Dnevnice za tujino (Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino)      

Izplačilo plačnih nesorazmerij

Categories: 47 – STROŠKI DELA, javni sektor, STROŠKI DELA|Tags: , , |

Ministrstvo za notranje zadeve je sprejelo: Pojasnilo v zvezi z izvajanjem Zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU) v naslednji vsebini: Dne 6.12.2013 je bil v Uradnem listu RS, št. 100/13, objavljen Zakon o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (v nadaljevanju: ZNIRPJU), ki je v skladu s 6. členom začel veljati naslednji dan po objavi, torej 7.12.2013.   Zakon je bil sprejet upoštevaje odločitev delovnih in socialnih sodišč, iz katerih izhaja, da je Republika Slovenija kršila 50. člen Kolektivne pogodbe za javni sektor, ker delavcem, ki so bili za čas od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012, v skladu z Aneksom št. 2 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 91/09; v nadaljevanju Aneks 2), upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, ni priznala in ni izplačevala tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah. Navedena odločitev je bila potrjena tudi s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, kot najvišje instance v delovnih sporih. Glede na to, da določbe KPJS veljajo za vse javne uslužbence (osebna veljavnost KPJS) zaposlene v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalnih skupnosti (stvarna veljavnost KPJS) je bil z namenom zagotovitve enake obravnave vseh subjektov, ki so upravičeni do izplačila tretje četrtine odprave nesorazmerij v osnovnih plačah in jim le ta še ni bila izplačana ter enotnega in preglednega načina izplačila sprejeta odločitev, da se bo problematika izplačila tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah uredila z zakonom.   ZNIRPJU tako jasno opredeljuje vsebino izplačila iz naslova odprave

Letni dopust in regres za letni dopust

Categories: 47 – STROŠKI DELA, LETNI DOPUST IN REGRES, VPRAŠANJA - ODGOVORI, ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH|Tags: , , , , |

LETNI DOPUST IN REGRES ZA LETNI DOPUST Vprašanja: 1. Po ZDR pripadajo delavcu najmanj štirje tedni letnega dopusta. Kaj to pomeni glede na določbe kolektivne pogodbe? 2. Ali se lahko letni dopust izrablja po urah? 3. Kdaj lahko delavec izrabi letni dopust? 4. Kako je s prenosom izrabe letnega dopusta v primeru odsotnosti delavca zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka? 5. Delavka je bila celo koledarsko leto odsotna z dela, najprej zaradi bolniške, ki se je nadaljevala v porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka. Ali ji pripada dopust za to koledarsko leto? 6. Strokovna delavka se vrača s porodniškega dopusta februarja. Na kakšen način bo lahko izrabila letni dopust, ki ga bo prenesla iz prejšnjega leta? 7. Strokovna delavka se vrača s porodniškega dopusta septembra. Kako je z izrabo njenega letnega dopusta? 8. Ali je delodajalec dolžan zagotoviti izrabo letnega dopusta delavki, ki pred nastopom porodniške prekine bolniško? 9. Strokovna delavka v šoli nastopi porodniški dopust v začetku leta, pred nastopom zimskih počitnic.  Koliko dni letnega dopusta iz tekočega leta lahko koristi? 10. Strokovna delavka nastopi porodniški dopust pred nastopom poletnih počitnic. Kako je z izrabo letnega dopusta v tem primeru? 11. Delavec je bil od junija do oktobra na bolniški. Kdaj lahko izkoristi preostanek dopusta za tekoče leto? 12. Delavka ima otroka, ki bo v mesecu oktobru star 15 let, ali ji v letošnjem letu pripada en dan dodatnega dopusta? 13. Novembra 2012 bo delavec dopolni 20 let delovne dobe. Ali mu že v tem letu pripada letni dopust po 1. točki 47. člena KPVIZ ? 14. Koliko dni letnega dopusta pripada delavki, ki skrbi za 8-letno hčerko s hudo telesno prizadetostjo? 15. Kako

Povračila, nadomestila in drugi prejemki

Categories: 47 – STROŠKI DELA, javni sektor, PREDPISI (nekateri), STROŠKI DELA|Tags: , , , , |

Aktualni podatki o povračilih, nadomestilih in drugih prejemkih po kolektivnih pogodbah za negospodarske dejavnosti, dejavnost vzgoje in izobraževanja, raziskovalno dejavnost, za kulturne dejavnosti in dejavnost zdravstva in socialnega varstva so (veljajo do sprememb) so prikazni na tem spletnem naslovu: povezava

Nadomestilo potnih stroškov za prevoz na delo in z dela – 5. člen aneksa h KPND

Categories: 47 – STROŠKI DELA, javni sektor, PREDPISI (nekateri)|

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE KOMISIJA ZA RAZLAGO KOLEKTIVNE POGODBE ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI Kot kraj bivališča iz 5. člena Aneksa h KPND se šteje kraj, iz katerega se javni uslužbenec vozi na delo in z dela v skladu s 1. odstavkom 6. člena Aneksa h KPND. Šteje se, da je javni uslužbenec upravičen do povračila potnih stroškov za prevoz na delo in z dela, če izpolni pogoj iz prvega odstavka 5. člena Aneksa h KPND, t.j.  da znaša razdalja od kraja bivališča do delovnega mesta več kot dva kilometra. Le v primeru, da se šteje, da javni prevoz ni možen iz razlogov, navedenih v tretjem odstavku 5. člena Aneksa h KPND, se, kot izjema od pravila povračila potnih stroškov v višini stroškov javnega prevoza, javnemu uslužbencu povrnejo potni stroški v obliki kilometrine. Javnemu uslužbencu se prizna kilometrina za vsak dopolnjen kilometer poti. a)      Javni prevoz ne obstaja v primerih, ko po veljavnem in javno objavljenem voznem redu  javnega avtobusnega ali železniškega potnega prometa na več kot polovici razdalje med krajem delovnega mesta in krajem bivališča, ni javnega prevoza v eno ali v obe smeri. Šteje se, da javni prevoz obstaja, če obstaja na več kot polovici poti med bivališčem javnega uslužbenca in krajem opravljanja dela v  obe smeri. V tem primeru se javnemu uslužbencu za del poti, na katerem javni prevoz obstaja, povrnejo potni stroški v višini stroškov javnega prevoza, za preostali del poti pa se povrnejo potni stroški v obliki kilometrine. b)      Javnega prevoza javni uslužbenec glede na delovni čas ne more uporabiti, če uporaba javnega prevoza glede na veljaven in javno objavljen vozni red javnemu uslužbencu ne omogoča pravočasnega prihoda na delo oziroma odhoda z dela do oziroma od ure, ki je

Ugotovitveni sklep o višini regresa za prehrano med delom Ur. l. RS, št. 67/2013

Categories: 47 – STROŠKI DELA, FINANČNO POSLOVANJE, javni sektor, PREDPISI (nekateri)|Tags: , |

U G O T O V I T V E N I   S K L E P I. Višina regresa za prehrano med delom iz drugega odstavka 3. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, drugega odstavka 3. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, drugega odstavka 3. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost, drugega odstavka 3. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji, drugega odstavka 3. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, drugega odstavka 3. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji in drugega odstavka 3. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi znaša od 1. julija 2013 dalje 3,67 eurov.

Nekatere kolektivne pogodbe

Categories: 47 – STROŠKI DELA, PREDPISI (nekateri)|Tags: |

Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji Ur.l. RS, št. 18I/1991 Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije Ur.l. RS, št. 15/1994 Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji Ur.l. RS, št. 14/1994 Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi Ur.l. RS, št. 60/1998 Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji Ur.l. RS, št. 45/1994   Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost Ur.l. RS, št. 45/1992 (50/1992 popr.) Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji Ur.l. S, št. 18I/1991

Pripoznavanje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem

Categories: 47 – STROŠKI DELA, PRIPOZNAVANJE, SRS 15 - Stroški dela in stroški povračil zaposlencem|Tags: , , , |

Pripoznavanje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem Dr. Branko Mayr   Stroški dela se pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo opravljeno delo in druge podlage za obračun plač v kosmatem znesku oziroma upravičenost do nadomestila plač in plačam sorodnih postavk pa tudi odpravnin ter ustreznih dajatev. Izplačila, ki se pojavljajo znotraj poslovnega leta neenakomerno, je mogoče tudi časovno razmejevati. Deleži v razširjenem dobičku na podlagi opravljenega dela pomenijo prevrednotovanje stroškov dela in s tem dodatne poslovne odhodke ter na končni stopnji zmanjšajo razširjeni dobiček zgolj na znesek, ki pripada prinašalcem kapitala skupaj z ustreznim davkom.

Začetno računovodsko merjenje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem

Categories: 47 – STROŠKI DELA, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, SRS 15 - Stroški dela in stroški povračil zaposlencem|Tags: , , , |

Začetno računovodsko merjenje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem Dr. Branko Mayr   Stroški dela in stroški povračil zaposlencem se obračunavajo skladno z zakonom, s kolektivno pogodbo, splošnim aktom poslovnega subjekta ali pogodbo o zaposlitvi. Poslovni subjekt mora za tisti del zneska stroškov dela, katerega izplačilo zahtevajo zaposlenci na temeljih zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta poslovnega subjekta ali pogodbe o zaposlitvi, poslovni subjekt pa takemu izplačilu nasprotuje, oblikovati rezervacije, če so izpolnjeni pogoji o oblikovanju rezervacij. Obračunanim stroškom dela ustrezajo z njimi povezani kratkoročni dolgovi, dokler se ne poravnajo. Obveznosti za plače se izkazujejo kot obveznosti do posameznih zaposlencev v znesku kosmatih plač in kot obveznosti za dajatve, ki se obračunavajo glede na znesek kosmatih plač in niso njihov sestavni del. Poslovni subjekt lahko skladno s predpisi oblikuje lastni pokojninski sklad ali druge sklade za potrebe zaposlencev. Pri oblikovanju pokojninskega sklada mora poslovni subjekt smiselno upoštevati posebna pravila računovodenja, ki veljajo za obračunavanje in poročanje pokojninskih skladov.  

Prevrednotovanje stroškov plač in stroškov povračil zaposlencem

Categories: 47 – STROŠKI DELA, RAČUNOVODSTVO, SRS 15 - Stroški dela in stroški povračil zaposlencem|Tags: , , |

Prevrednotovanje stroškov plač in stroškov povračil zaposlencem Dr. Branko Mayr   Prevrednotenje stroškov plač je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Praviloma se opravi pri sestavljanju letnih računovodskih izkazov. Pojavi se izključno kot prevrednotenje zaradi upoštevanja poslovnega izida za posamezno poslovno leto. Stroški dela in stroški povračil zaposlencem zaradi spremembe kupne moči domače valute se ne prevrednotujejo. Stroški plač se prevrednotujejo, če se zaposlencem glede na uresničeni razširjeni dobiček v posameznem poslovnem letu prizna delež v njem. Ta delež se ne izkazuje kot sestavni del javno objavljenega čistega dobička, temveč kot povečanje prevrednotovalnih poslovnih odhodkov v obravnavanem letu. Enako se obravnavajo nagrade upravi (ravnateljstvu) in članom nadzornega sveta. Prevrednotenje se opravi, če deleži v razširjenem dobičku temeljijo na: pravni obveznosti poslovnega subjekta, odločitvi poslovodstva ali drugega organa, ki je za takšno odločitev pristojen, preden so računovodski izkazi odobreni za objavo, ali nedvoumno izkazani posredni obveznosti poslovnega subjekta.

Razvrščanje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem

Categories: 47 – STROŠKI DELA, ANALIZA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, MRS 19 Zaslužki zaposlencev, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, SPLOŠNO, SRS, SRS 15 - Stroški dela in stroški povračil zaposlencem|Tags: , , , , , , , |

Razvrščanje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem