KNJIGOVODSTVO

Stroški in uspešnošt poslovanja

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, FOREZNIČNE PREISKAVE V FINANCAH IN RAČUNOVODSTVU, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, MONOGRAFIJA, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja, OBRAČUNAVANJE, POSLOVANJE, RAZKRITJA, RAZRED 4 – STROŠKI, RAZRED 7 – ODHODKI IN PRIHODKI ODHODKI, RAZRED 8 – POSLOVNI IZID, SRS, SRS, STANDARDI, STROŠKI DELA|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

Knjiženje – denarno poslovanje, terjatve

Categories: 10 – DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN TAKOJ UDENARLJIVI VREDNOSTNI PAPIRJI, 11 – DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH INŠTITUCIJAH, 12 – KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV, 13 – DANI KRATKOROČNI PREDUJMI IN VARŠČINE, KNJIGOVODSTVO, KONTNI OKVIR, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 1 – KRATKOROČNA SREDSTVA - RAZEN ZALOG - IN KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, SRS, SRS 5 - Terjatve, SRS 7 - Denarna sredstva, STANDARDI|

Ponazoritve knjiženja DENARNO POSLOVANJE _ TERJATVE

Knjiženje: opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena dolgoročna sredstva, dolgoročne aktivne časovne razmejitve, finančne naložbe, naložbene nepremičnine

Categories: 01 – NALOŽBENE NEPREMIČNINE, 02 – NEPREMIČNINE, 03 – POPRAVEK IN OSLABITEV VREDNOSTI NEPREMIČNIN, 04 – OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, 05 – POPRAVEK IN OSLABITEV VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV, 06 – DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE RAZEN POSOJIL, 07 – DANA DOLGOROČNA POSOJILA IN TERJATVE ZA NEVPLAČANI VPOKLICANI KAPITAL, KNJIGOVODSTVO, KONTNI OKVIR, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, SRS, SRS 1 - opredmetena osnovna sredstva, SRS 2 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, SRS 3 - Finančne naložbe, STANDARDI|

Ponazoritve knjiženj _ OS Ponazoritve knjiženj OS_NAL NEP_FN_NDS

Nepremičnine – kombinirana raba

Categories: 01 – NALOŽBENE NEPREMIČNINE, 02 – NEPREMIČNINE, KNJIGOVODSTVO, KONTNI OKVIR, MRS 40 Naložbene nepremičnine, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, SRS, SRS 6 - Naložbene nepremičnine, STANDARDI|Tags: , , |

Pri nekaterih nepremičninah je en del posedovan, da bi prinašal najemnine ali da bi se povečevalavrednost dolgoročnih naložb, drugi del pa za uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju blaga ali storitev,ali za pisarniške namene. Če je takšna dela mogoče prodati ločeno (ali dati ločeno v finančni najem), juposlovni subjekt obračunava ločeno. Če delov ni mogoče prodati ločeno, je nepremičnina naložbenanepremičnina le, če je za uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju blaga ali storitev ali za pisarniškenamene posedovan nepomemben del. Kaj je pomembno določajo računovodski standardi v vsebini, da je pomembno takrat, ko je bolj pomembno kot nepomembno.

Plačilo terjatve z nepremičnino na osnovi izvensodne poravnave

Categories: 02 – NEPREMIČNINE, 09 – TERJATVE ZA ODLOŽENI DAVEK TER TERJATVE DO SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN DO NOSILCEV KMEČKIH GOSPODINJSTEV, 12 – KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV, 67 – NEKRATKOROČNA SREDSTVA (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO, KNJIGOVODSTVO, KONTNI OKVIR, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZRED 1 – KRATKOROČNA SREDSTVA - RAZEN ZALOG - IN KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, RAZRED 6 – ZALOGE PROIZVODOV, STORITEV, BLAGA IN NEKRATKOROČNIH SREDSTEV (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO, SRS, SRS 1 - opredmetena osnovna sredstva, SRS 5 - Terjatve, STANDARDI, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , , , |

Plačilo terjatve z nepremičnino na osnovi izvensodne poravnave

Knjigovodenje projektov

Categories: DEJAVNOST, JAVNI SEKTOR, KNJIGOVODSTVO, NAČRTOVANJE, POROČANJE, POSLOVANJE, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, RAZVRŠČANJE|Tags: , , , , , , , |

Pogosto se pri evidentiranju projektov (evropski projekti, razvojni projekti itd.) srečujemo s problemom strokovno utemeljenega evidentiranja, to je evidentiranja, ki bo zadostilo poročevalskim zahtevam in pravilom ločenega evidentiranja stroškov po dejavnostih. V sestavku predstvaljamo nekaj izhodišče takega evidentiranja. Možni strokovno utemeljeni način spremljanja projektov obravnavajo:Navodila za upravičence razvojnih centrov slovenskega gospodarstva V zvezi s spremljanjem projektov je pomembno ločeno evidentiranje dejavnosti. O tem lahko preberete več v članku, ki obravnava ločeno evidenitranje dejavnosti.  

SREDSTVA V UPRAVLJANJU (SRS 36)

Categories: ENOTNI KONTNI NAČRT (EKN), KNJIGOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO, SRS, SRS 36 - Računovodske rešitve v nerpidobitnih organizacijah - pravnih osebah zasebnega prava, STANDARDI, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , , |

Vprašanje: Ali lahko opremo izročimo izvajalcu javne službe v upravljanje? Odgovor: Če izhajamo iz določil Slovenskega računovodskega standarda 36 (2006) (v nadaljevanju SRS 36), Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah – pravnih osebah zasebnega prava, 28. člena Zakona o računovodstvu in določil o vsebini skupine kontov 09 Enotnega kontnega načrta (v nadaljevanju EKN), razumemo, da SRS 36, več ne poznajo pojma sredstva v upravljanju, Zakon o računovodstvu in Enotni kontni načrt, pa jih obravnavajo. Pri našem stališču se v takih primerih še vedno uporablja institut sredstev upravljanju. Izhajamo iz dejstva, da je lex specialis Zakon o računovodstvu, ki se na področjih, ki jih ne rešuje avtonomno, sklicuje na SRS. Glede na navedeno, menimo, da lahko izročite svoja sredstva tistim, ki računovodijo po zakonu o računovodstvu in uporabljajo EKN v upravljanje.  

Nekratkoročna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo

Categories: 21 – OBVEZNOSTI, VKLJUČENE V SKUPINO ZA ODTUJITEV, 67 – NEKRATKOROČNA SREDSTVA (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO, 76 – POSLOVNI PRIHODKI, ENOTNI KONTNI NAČRT (EKN), KNJIGOVODSTVO, KONTNI OKVIR, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja, MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 2 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, RAZRED 6 – ZALOGE PROIZVODOV, STORITEV, BLAGA IN NEKRATKOROČNIH SREDSTEV (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO, RAZRED 7 – ODHODKI IN PRIHODKI ODHODKI, SRS, STANDARDI|Tags: , , , , |

Nekratkoročna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo   

Ločeno evidentiranje dejavnosti

Categories: DAVEK NA DOHODEK, DAVKI, DEJAVNOST, JAVNI SEKTOR, KNJIGOVODSTVO, NAČRTOVANJE, NADZOR, OBRAČUNAVANJE, POROČANJE, POSLOVANJE, PRIPOMOČKI, RAČUNOVODSTVO, STANDARDI|Tags: , , , , , , , , , , , , , |

UVOD: Strokovna pravila računovodenja, predpisi o izvajanju javnih služb in predpisi o izvajanju dejavnosti, ki se financirajo iz proračunskih virov, zahtevajo ločeno evidentiranje dejavnosti namensko financiranih dejavnosti od dejavnosti, ki se financirajo na trgu. Najenostavnje lahko zavezance za ločeno evidentiranje opredelimo kot tiste, ki računovodijo v skladu s SRS 35 ali SRS 36. Občutljiva razmerja so povezana s sočasnim izvajanjem: dejavnosti, ki so financirane za javnimi viri (izvajalci javne službe, posredni proračunski uporabniki itd.); dejavnosti, ki se opravljajo za trg (razne storitve, najemi, izvajanje raziskovalnih projektov, izvajanje izrednega študija, izvajanje plačljivih zdravstvenih storitev itd.). Napačna alokacija stroškov, odhodkov ali prihodkov lahko privede do nenamenske porabe namenskih virov financiranja. Opozoriti velja še na vsebino tako imenovanh "posebnih storitev", to je storitev, ki se izvajajo z javno financiranimi kapacitetami (npr. izvajalec javne službe izvaja posamezne storitve s sredstvi, ki so kupljena iz namenskih javnih virov; dodatno zaračunavanje storitev odvoza smeti različnim podjetjem itd). PRIHODKI: Prihodki iz naslova posameznih aktivnosti (dejavnosti) morajo biti jasno razvidni in razporejeni na aktivnosti na katere se nanašajo (javna služba, najemnine, prodaja prehrane zunanjim, prodaja prehrane zaposlenim,….). STROŠKI IN ODHODKI: Stroški se razporejajo po naravnih vrstah stroškov, in sicer: A) Stroški amortizacije (nastajajo zaradi prenašanja nabavne vrednosti amortizirljivega sredstva na poslovne učinke in se obračunajo kot zmnožek amortizacijske osnove in amortizacijske stopnje). B) Stroški materiala (obsegajo zlasti stroške osnovnega in pomožnega materiala, živil, energije, materiala za čiščenje in vzdrževanje, pisarniškega materiala in strokovne literature ….). C) Stroški dela (obsegajo vse stroške, ki nastajajo v zvezi z zaposlenimi: od plač in nadomestil plač do prispevkov in davkov, dodatnih zavarovanj zaposlenih in povračil stroškov ter prejemkov zaposlenih). D) Stroški storitev (stroški v zvezi z opravljanjem dejavnosti, najemnine, stroški vzdrževanja in čiščenja, komunalne in prevozne storitve,

Podatki za obračun plač in drugih prejemkov iz dela

Categories: 47 – STROŠKI DELA, SRS 15 - Stroški dela in stroški povračil zaposlencem|Tags: , , , , , , , , |

V prispevku se navezujemo na celovit pregled podatkov, ki jih delodajalci potrebujejo za obračun vseh prejemkov iz dela. Objavljajo se v Plačnem kažipotu, ki se objavlja na spletnih straneh Gospodarske zbornice Slovenije . Podatki za obračun plačin drugih prejemkov iz dela   Podatki o plačah, ki jih morajo upoštevati samostojni podjetnik, so objavljeni na spletnih straneh Območne Obrtno podjetniške zbornice Celje, v področju Podatki za obračun plač. Podatki za obračun plač za delavce pri s.p.   Dnevnice za tujino (Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino)      

Poštena vrednost pri začetnem pripoznanju

Categories: MERJENJE, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti, PRIPOZNAVANJE|Tags: , |

Prikazujemo izvleček določič  MSRP 13, ki se nanašajo na tehnike ocenjevanja vrednosti.   57           Kadar se pridobi sredstvo ali prevzame obveznost pri menjalnem poslu za to sredstvo ali obveznost, je transakcijska cena tista cena, ki se plača za pridobitev sredstva ali prejme za prevzem obveznosti (vhodna cena). Nasprotno je poštena vrednost sredstva ali obveznosti cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti (izhodna cena). Ni nujno, da podjetja prodajajo sredstva po cenah, po katerih so jih kupila. Prav tako ni nujno, da podjetja prenesejo obveznosti po cenah, po katerih so jih prevzela. 58           V veliko primerih bo transakcijska cena enaka pošteni vrednosti (to se lahko npr. zgodi, kadar se na datum transakcije izvede transakcija za nakup sredstva na trgu, na katerem bi se sredstvo prodalo). 59           Pri določanju, ali je poštena vrednost pri začetnem pripoznanju enaka transakcijski ceni, mora podjetje upoštevati dejavnike, značilne za transakcijo in sredstvo ali obveznost. V B4. členu so opisane okoliščine, v katerih transakcijska cena morda ne predstavlja poštene vrednosti sredstva ali obveznosti pri začetnem pripoznanju. Podjetje mora pri določanju, ali je poštena vrednost pri začetnem pripoznanju enaka transakcijski ceni, upoštevati dejavnike, značilne za transakcijo in sredstvo ali obveznost. Transakcijska cena na primer morda ni poštena vrednost sredstva ali obveznosti pri začetnem pripoznanju, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev: (a)        transakcija je izvedena med povezanima strankama, čeprav se lahko cena iz transakcije povezane stranke uporabi kot vložek pri merjenju poštene vrednosti, če ima podjetje dokazila, da je bila transakcija sklenjena pod tržnimi pogoji; (b)        transakcija je izvedena pod pritiskom ali pa je prodajalec prisiljen, da sprejme ceno pri transakciji. To se lahko na primer zgodi, če ima prodajalec finančne težave. (c)

Uporaba poštene vrednosti za finančna sredstva in finančne obveznosti s pobotnimi položaji pri tržnih tveganjih ali kreditnem tveganju nasprotne stranke

Categories: MERJENJE, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti|Tags: , , |

Podjetje, ki ima v lasti skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti, je izpostavljeno tržnim tveganjem (kot je opredeljeno v MSRP 7) in kreditnemu tveganju (kot je opredeljeno v MSRP 7) vsake nasprotne stranke. Če podjetje upravlja to skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti na temelju čiste izpostavljenosti tržnim tveganjem ali kreditnemu tveganju, lahko uporabi izjemo pri tem MSRP-ju za merjenje poštene vrednosti. S to izjemo se podjetju dovoli merjenje poštene vrednosti skupine finančnih sredstev in finančnih obveznosti na podlagi cene, ki bi se prejela za prodajo neto dolge pozicije (tj. sredstva) za izpostavljenost posameznemu tveganju ali za prenos neto kratke pozicije (tj. obveznosti) za izpostavljenost posameznemu tveganju v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Skladno s tem mora podjetje izmeriti pošteno vrednost skupine finančnih sredstev in finančnih obveznosti glede na to, kako bi udeleženci na trgu ocenili čisto izpostavljenost tveganju na datum merjenja. Podjetje lahko to izjemo uporabi le, če izpolnjuje vse navedeno: a)        upravlja skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti na podlagi čiste izpostavljenosti podjetja posameznemu tržnemu tveganju (ali tveganjem) ali kreditnemu tveganju posamezne nasprotne stranke skladno z dokumentirano strategijo za obvladovanje tveganja ali naložbeno strategijo podjetja; b)        na tej podlagi zagotavlja informacije o skupini finančnih sredstev in finančnih obveznosti ključnemu ravnateljskemu osebju podjetja, kot je opredeljeno v MRS 24 Razkrivanje povezanih strank; c)        mora izmeriti, ali se je odločilo za merjenje teh finančnih sredstev in finančnih obveznosti po pošteni vrednosti v izkazu finančnega položaja ob koncu vsakega poročevalnega obdobja. Izjema se ne nanaša na predstavljanje računovodskih izkazov. V nekaterih primerih se podlaga za predstavljanje finančnih instrumentov v izkazu finančnega položaja razlikuje od podlage za merjenje finančnih instrumentov, na primer če v MSRP-jih ni zahtevano ali dovoljeno

Uporaba poštene vrednosti za obveznosti in lastne kapitalske instrumente podjetij – ocenjevanje vrednosti

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti|Tags: , , , , , |

Splošna načela Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se finančna ali nefinančna obveznost ali lasten kapitalski instrument podjetja (npr. deleži v lastniškem kapitalu, izdani kot nadomestilo v poslovni združitvi) prenese na udeleženca na trgu na datum merjenja. Pri prenosu obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja se predpostavlja naslednje: a)        obveznost bi ostala neporavnana, pri čemer bi moral udeleženec na trgu, ki je prevzemnik, obveznost izpolniti. Obveznost se ne bi poravnala z nasprotno stranko ali drugače izbrisala na datum merjenja;  b)        lasten kapitalski instrument podjetja bi ostal neporavnan, pri čemer bi udeleženec na trgu, ki je prevzemnik, prevzel pravice in obveznosti, povezane z instrumentom. Instrument se ne bi preklical ali drugače izbrisal na datum merjenja. Čeprav ne obstaja opazovani trg, da bi se zagotovile informacije o cenah v zvezi s prenosom obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja (npr. ker prenos takšnih postavk preprečujejo pogodbene ali druge pravne omejitve), lahko za takšne postavke obstaja opazovani trg, če so postavke v lasti drugih strank kot sredstva (npr. obveznice delniških družb ali nakupna opcija za delnice podjetja). Vsekakor mora podjetje čim bolj spodbuditi uporabo ustreznih opazovanih vložkov in čim bolj omejiti uporabo neopazovanih vložkov, da se doseže cilj merjenja poštene vrednosti, tj. oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prenos obveznosti ali kapitalskega instrumenta med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Obveznosti in kapitalski instrumenti, ki so v lasti drugih strank kot sredstva Kadar ni na voljo kotirane cene za prenos enake ali podobne obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja, pri čemer ima druga stranka v lasti enako postavko kot sredstvo, mora podjetje izmeriti pošteno vrednost obveznosti ali kapitalskega instrumenta z vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti

Uporaba poštene vrednosti za nefinančna sredstva

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO|Tags: , , , |

Cilj merjenja poštene vrednosti je oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Podjetje mora pri merjenju poštene vrednosti določiti vse naslednje elemente: (a) posamezno sredstvo ali obveznost, ki je predmet merjenja (v skladu z obračunsko enoto sredstva ali obveznosti);(b) za nefinančno sredstvo: predpostavko za ocenjevanje vrednosti, ki je primerna za merjenje (v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo);(c) glavni (ali najugodnejši) trg za sredstvo ali obveznost;(d) tehniko/-e ocenjevanja vrednosti, primerno/-e za merjenje, ob upoštevanju razpoložljivosti podatkov, s katerimi se ustvarijo vložki, ki predstavljajo predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti in ravni hierarhije poštene vrednosti, na katero so razvrščeni vložki. Največja in najboljša uporaba za nefinančna sredstvaPri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva se upošteva sposobnost udeleženca na trgu, da proizvede gospodarske koristi z uporabo sredstva v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo ali s prodajo sredstva drugemu udeležencu na trgu, ki bi zadevno sredstvo uporabil v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo.  Pri največji in najboljši uporabi nefinančnega sredstva se upošteva uporaba sredstva, ki je fizično mogoča, zakonsko dovoljena in finančno izvedljiva, kot sledi: a)        pri uporabi, ki je fizično mogoča, se upoštevajo fizične značilnosti sredstva, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva (npr. lokacija ali velikost nepremičnine); b)        pri uporabi, ki je zakonsko dovoljena, se upoštevajo vse pravne omejitve glede uporabe sredstva, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva (npr. urbanistični predpisi, ki veljajo za nepremičnino); c)        pri uporabi, ki je finančno izvedljiva, se upošteva, ali pri uporabi sredstva, ki je fizično mogoča in zakonsko

Poštena vrednost – opredelitev

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, SPLOŠNO|Tags: , |

Poštena vrednost je opredeljena kot cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. Merjenje poštene vrednosti se izvaja za določeno sredstvo ali obveznost. Zato mora podjetje pri merjenju poštene vrednosti upoštevati značilnosti sredstva ali obveznosti, če bi udeleženci na trgu te značilnosti upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti na datum merjenja. Te značilnosti na primer vključujejo: a)        stanje in lokacijo sredstva ter b)        morebitne omejitve v zvezi s prodajo ali z uporabo sredstva. Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se sredstvo ali obveznost izmenja v redni transakciji med udeleženci na trgu za prodajo sredstva ali prenos obveznosti na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti izvede: a)        na glavnem trgu za sredstvo ali obveznost ali b)        na najugodnejšem trgu za sredstvo ali obveznost, kadar ni glavnega trga.  Podjetje mora izmeriti pošteno vrednost sredstva ali obveznosti z uporabo predpostavk, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene sredstva ali obveznosti, ob predpostavki, da udeleženci na trgu delujejo v svojem najboljšem gospodarskem interesu. Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji na glavnem (ali najugodnejšem) trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji (tj. izhodna cena), ne glede na to, ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti.  Uporaba poštene vrednosti pri posameznih ekonomskih kategorijah - glej povezane vsebine: Uporaba za nefinančna sredstva Največja in najboljša uporaba za nefinančna sredstva Predpostavka za ocenjevanje vrednosti nefinančnih sredstev Uporaba za obveznosti in lastne kapitalske instrumente

Sofinanciranje osnovnega sredstva

Categories: 04 – OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, 05 – POPRAVEK IN OSLABITEV VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV, 11 – DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH INŠTITUCIJAH, 22 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) DO DOBAVITELJEV, 43 – AMORTIZACIJA, 96 – REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, KNJIGOVODSTVO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZRED 1 – KRATKOROČNA SREDSTVA - RAZEN ZALOG - IN KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, RAZRED 2 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, RAZRED 4 – STROŠKI, RAZRED 9 – KAPITAL, DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN DOLGOROČNE REZERVACIJE|Tags: , , |

Pridobili smo sofinanciranje osnovnega sredstva, ki zahteva transparentnost izkazovanja porabe pridobljenih sredstev. V prispevku prikazujemo, kako to zagotovimo s ponazoritvami knjižb na kontih. Sofinanciranje osnovnega sredstva

Evidentiranje unovčene garancije

Categories: 02 – NEPREMIČNINE, 11 – DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH INŠTITUCIJAH, 22 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) DO DOBAVITELJEV, 29 – KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZRED 1 – KRATKOROČNA SREDSTVA - RAZEN ZALOG - IN KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, RAZRED 2 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE|Tags: , , , |

V prispevku obravnavamo, kako ravnati z unovčeno garancijo, ki se v celoti ne porabi za namen, za katerega je bila unovčena. Kakšni so razlogi, da do tega pride, in kako bi bilo pravilno evidentirati nastalo situacijo? Podrobnosti so razvidne v prilogi: Evidentiranje unovčene garancije

Izplačilo plačnih nesorazmerij

Categories: 47 – STROŠKI DELA, javni sektor, STROŠKI DELA|Tags: , , |

Ministrstvo za notranje zadeve je sprejelo: Pojasnilo v zvezi z izvajanjem Zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU) v naslednji vsebini: Dne 6.12.2013 je bil v Uradnem listu RS, št. 100/13, objavljen Zakon o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (v nadaljevanju: ZNIRPJU), ki je v skladu s 6. členom začel veljati naslednji dan po objavi, torej 7.12.2013.   Zakon je bil sprejet upoštevaje odločitev delovnih in socialnih sodišč, iz katerih izhaja, da je Republika Slovenija kršila 50. člen Kolektivne pogodbe za javni sektor, ker delavcem, ki so bili za čas od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012, v skladu z Aneksom št. 2 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 91/09; v nadaljevanju Aneks 2), upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, ni priznala in ni izplačevala tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah. Navedena odločitev je bila potrjena tudi s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, kot najvišje instance v delovnih sporih. Glede na to, da določbe KPJS veljajo za vse javne uslužbence (osebna veljavnost KPJS) zaposlene v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalnih skupnosti (stvarna veljavnost KPJS) je bil z namenom zagotovitve enake obravnave vseh subjektov, ki so upravičeni do izplačila tretje četrtine odprave nesorazmerij v osnovnih plačah in jim le ta še ni bila izplačana ter enotnega in preglednega načina izplačila sprejeta odločitev, da se bo problematika izplačila tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah uredila z zakonom.   ZNIRPJU tako jasno opredeljuje vsebino izplačila iz naslova odprave

Letni dopust in regres za letni dopust

Categories: 47 – STROŠKI DELA, LETNI DOPUST IN REGRES, VPRAŠANJA - ODGOVORI, ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH|Tags: , , , , |

LETNI DOPUST IN REGRES ZA LETNI DOPUST Vprašanja: 1. Po ZDR pripadajo delavcu najmanj štirje tedni letnega dopusta. Kaj to pomeni glede na določbe kolektivne pogodbe? 2. Ali se lahko letni dopust izrablja po urah? 3. Kdaj lahko delavec izrabi letni dopust? 4. Kako je s prenosom izrabe letnega dopusta v primeru odsotnosti delavca zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka? 5. Delavka je bila celo koledarsko leto odsotna z dela, najprej zaradi bolniške, ki se je nadaljevala v porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka. Ali ji pripada dopust za to koledarsko leto? 6. Strokovna delavka se vrača s porodniškega dopusta februarja. Na kakšen način bo lahko izrabila letni dopust, ki ga bo prenesla iz prejšnjega leta? 7. Strokovna delavka se vrača s porodniškega dopusta septembra. Kako je z izrabo njenega letnega dopusta? 8. Ali je delodajalec dolžan zagotoviti izrabo letnega dopusta delavki, ki pred nastopom porodniške prekine bolniško? 9. Strokovna delavka v šoli nastopi porodniški dopust v začetku leta, pred nastopom zimskih počitnic.  Koliko dni letnega dopusta iz tekočega leta lahko koristi? 10. Strokovna delavka nastopi porodniški dopust pred nastopom poletnih počitnic. Kako je z izrabo letnega dopusta v tem primeru? 11. Delavec je bil od junija do oktobra na bolniški. Kdaj lahko izkoristi preostanek dopusta za tekoče leto? 12. Delavka ima otroka, ki bo v mesecu oktobru star 15 let, ali ji v letošnjem letu pripada en dan dodatnega dopusta? 13. Novembra 2012 bo delavec dopolni 20 let delovne dobe. Ali mu že v tem letu pripada letni dopust po 1. točki 47. člena KPVIZ ? 14. Koliko dni letnega dopusta pripada delavki, ki skrbi za 8-letno hčerko s hudo telesno prizadetostjo? 15. Kako

Povračila, nadomestila in drugi prejemki

Categories: 47 – STROŠKI DELA, javni sektor, PREDPISI (nekateri), STROŠKI DELA|Tags: , , , , |

Aktualni podatki o povračilih, nadomestilih in drugih prejemkih po kolektivnih pogodbah za negospodarske dejavnosti, dejavnost vzgoje in izobraževanja, raziskovalno dejavnost, za kulturne dejavnosti in dejavnost zdravstva in socialnega varstva so (veljajo do sprememb) so prikazni na tem spletnem naslovu: povezava

Nadomestilo potnih stroškov za prevoz na delo in z dela – 5. člen aneksa h KPND

Categories: 47 – STROŠKI DELA, javni sektor, PREDPISI (nekateri)|

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE KOMISIJA ZA RAZLAGO KOLEKTIVNE POGODBE ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI Kot kraj bivališča iz 5. člena Aneksa h KPND se šteje kraj, iz katerega se javni uslužbenec vozi na delo in z dela v skladu s 1. odstavkom 6. člena Aneksa h KPND. Šteje se, da je javni uslužbenec upravičen do povračila potnih stroškov za prevoz na delo in z dela, če izpolni pogoj iz prvega odstavka 5. člena Aneksa h KPND, t.j.  da znaša razdalja od kraja bivališča do delovnega mesta več kot dva kilometra. Le v primeru, da se šteje, da javni prevoz ni možen iz razlogov, navedenih v tretjem odstavku 5. člena Aneksa h KPND, se, kot izjema od pravila povračila potnih stroškov v višini stroškov javnega prevoza, javnemu uslužbencu povrnejo potni stroški v obliki kilometrine. Javnemu uslužbencu se prizna kilometrina za vsak dopolnjen kilometer poti. a)      Javni prevoz ne obstaja v primerih, ko po veljavnem in javno objavljenem voznem redu  javnega avtobusnega ali železniškega potnega prometa na več kot polovici razdalje med krajem delovnega mesta in krajem bivališča, ni javnega prevoza v eno ali v obe smeri. Šteje se, da javni prevoz obstaja, če obstaja na več kot polovici poti med bivališčem javnega uslužbenca in krajem opravljanja dela v  obe smeri. V tem primeru se javnemu uslužbencu za del poti, na katerem javni prevoz obstaja, povrnejo potni stroški v višini stroškov javnega prevoza, za preostali del poti pa se povrnejo potni stroški v obliki kilometrine. b)      Javnega prevoza javni uslužbenec glede na delovni čas ne more uporabiti, če uporaba javnega prevoza glede na veljaven in javno objavljen vozni red javnemu uslužbencu ne omogoča pravočasnega prihoda na delo oziroma odhoda z dela do oziroma od ure, ki je

Ugotovitveni sklep o višini regresa za prehrano med delom Ur. l. RS, št. 67/2013

Categories: 47 – STROŠKI DELA, FINANČNO POSLOVANJE, javni sektor, PREDPISI (nekateri)|Tags: , |

U G O T O V I T V E N I   S K L E P I. Višina regresa za prehrano med delom iz drugega odstavka 3. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, drugega odstavka 3. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, drugega odstavka 3. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost, drugega odstavka 3. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji, drugega odstavka 3. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, drugega odstavka 3. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji in drugega odstavka 3. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi znaša od 1. julija 2013 dalje 3,67 eurov.

Nekatere kolektivne pogodbe

Categories: 47 – STROŠKI DELA, PREDPISI (nekateri)|Tags: |

Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji Ur.l. RS, št. 18I/1991 Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije Ur.l. RS, št. 15/1994 Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji Ur.l. RS, št. 14/1994 Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi Ur.l. RS, št. 60/1998 Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji Ur.l. RS, št. 45/1994   Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost Ur.l. RS, št. 45/1992 (50/1992 popr.) Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji Ur.l. S, št. 18I/1991

Kontni okvir in kontni načrt podjetja

Categories: KNJIGOVODSTVO, KONTNI OKVIR, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , , |

Gospodarske kategorije, ki se spremljajo v finančnem in stroškovnem računovodstvu, se urejajo po kontih. Kontni načrt se lahko nanaša na glavno knjigo ali pomožno poslovno knjigo, uporablja pa se ne samo pri knjigovodenju, temveč tudi pri računovodskem predračunavanju, računovodskem nadziranju in računovodskem proučevanju. Članek pa obravnava še številne druge informacije.

Osnovna pravila evidentiranja na kontih

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, SPLOŠNO|Tags: , |

Osnovna pravila evidentiranja na kontih Dr. Branko Mayr   V osnovi ločimo: enostavne knjižbe -  knjižba na en konto ima protiutež samo na enem protikontu; sestavljene knjižbe -  knjižba na en konto ima protiutež na več protikontih. Zaradi preglednosti smo ključne oblike knjiženj prikazali v obliki »T« konta. Prikazujemo jih v ločenih člankih: KNJIŽENJE NA KONTIH SREDSTEV KNJIŽENJE NA KONTIH ODHODKOV KNJIŽENJE NA KONTIH PRIHODKOV IN ODHODKOV PRIHODKOV KNJIŽENJE NA KONTIH VIROV SREDSTEV    

Vrste kontov glede na kvaliteto prikazanega stanja

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, SPLOŠNO|Tags: , |

Vrste kontov glede na kvaliteto prikazanega stanja Dr. Branko Mayr   Konti stanja - Assets and Liabilities Accounts To so konti, na katerih se zbirajo podatki o sredstvih in obveznostih do virov sredstev. S svojim saldom vstopajo v bilanco stanja. Aktivni konti: praviloma konti sredstev (angl. assets accounts); konti, od katerih vsak se nanaša na posebno pojavno obliko sredstev. Praviloma imajo debetni promet večji od kreditnega, zato s svojim debetnim saldom spadajo na aktivno stran bilance stanja. Nekateri izmed njih se zaradi dobljenih predujmov ali preplačil lahko spremenijo tudi v konte obveznosti do virov sredstev (npr. konto kupcev). Pasivni konti: imenujemo jih tudi konti obveznosti do virov sredstev (angl. liabilities accounts). To so konti, od katerih vsak se nanaša na posebno pojavno obliko obveznosti do virov sredstev; praviloma imajo kreditni promet večji od debetnega, zato s svojim kreditnim saldom spadajo na pasivno stran bilance stanja. Nekateri od njih se zaradi danih predujmov ali preplačil lahko spremenijo tudi v konte sredstev (npr. konto dobaviteljev). Aktivno-pasivni in pasivno-aktivni konti: obe skupini nastopata le občasno. Njuna lastnost je spreminjanje svojega stanja - glede na vrsto, kateri pripadata, imata netipično stanje. Po naravi sta lahko aktivni ali pasivni, vendar se njuno stanje lahko spremeni, tako da ima aktivni konto pasivno stanje in obratno.

Vrste kontov glede na uspeh poslovanja

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, SPLOŠNO|Tags: , |

Vrste kontov glede na uspeh poslovanja Dr. Branko Mayr Konti poslovnega izida (angl. revenue and expense accounts): konti, na katerih se zbirajo podatki o prihodkih in odhodkih, s svojim prometom vstopajo v izkaz poslovnega izida. Konti odhodkov (angl. expenses accounts): konti, od katerih vsak se nanaša na posebno pojavno obliko odhodkov. Knjižbe pred končno knjižbo imajo samo na debetni strani in s svojim prometom vstopajo v izkaz poslovnega izida. Konti prihodkov (angl. revenues accounts): konti, od katerih vsak se nanaša na posebno pojavno obliko prihodkov. Knjižbe pred končno knjižbo imajo samo na kreditni strani in s svojim prometom vstopajo v izkaz poslovnega izida. Konti stroškov (angl. cost accounts): konti, od katerih vsak se nanaša na posebno vrsto stroškov. Knjižbe pred končno knjižbo imajo samo na debetni strani in jih je mogoče šteti kot predhodnike kontov sredstev (npr. proizvodnje ali proizvodov) ali pa kot predhodnike kontov odhodkov, če se njihov promet ne prenaša na konte sredstev. Konto poslovnega izida (angl. financial result account): konto, na katerem je prikazana razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki, to je dobiček ali  izguba, lahko pa tudi delitev dobička in poravnavanje izgube. Konto dobička spada med temeljne konte obveznosti do virov sredstev, konto izgube pa med konte odbitnih popravkov vrednosti obveznosti do virov sredstev.

Vrste kontov glede na samostojnost

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, SPLOŠNO|Tags: , |

Vrste kontov glede na samostojnost Dr. Branko Mayr   Samostojni konti: ti konti samostojno prikazujejo posamezno ekonomsko kategorijo. Ta je razvidna iz debetnega ali kreditnega stanja konta (glede na vrsto konta). Konti popravkov vrednosti: na kontih popravka vrednosti se prikazuje popravek, ki se nanaša na kakšen konto stanja. Z informativnega vidika je treba obravnavati konto stanja in konto popravka vrednosti, ki se nanj nanaša kot celoto. Prehodni konti: konti, na katerih se začasno izkazujejo podatki o kakem poslovnem dogodku, ker v trenutku njegovega nastanka ni zadostnih podatkov za dokončno knjiženje na ustreznem kontu.

Vrste kontov glede na sposobnost razčlenjevanja njihovih prometov oziroma stanj

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, SPLOŠNO|Tags: , , |

Vrste kontov glede na sposobnost razčlenjevanja njihovih prometov oziroma stanj Dr. Branko Mayr   Sintetični konti: sintetični konti obravnavajo posamezne kategorije, kot so opredeljene v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida. Zgrajeni so na osnovi kontnega okvirja in opredeljeni v kontnem načrtu podjetja. Običajno imajo trimestno oznako. Imenujemo jih tudi temeljni konti. Analitični konti (angl. subsidiary accounts): ti konti so deli razčlenjenega sintetičnega konta, ki zajema iz posamezne skupine izbrano vrsto ali iz posamezne vrste izbrano podvrsto pojavov. Obstajajo analitični konti opredmetenih osnovnih sredstev, analitični konti neopredmetenih dolgoročnih naložb, analitični konti drobnega inventarja, analitični konti materiala, analitični konti plač, analitični konti stroškovnih mest, analitični konti stroškovnih nosilcev, analitični konti uporabljenih storitev, analitični konti dokončanih proizvodov, analitični konti opravljenih storitev in tako naprej.

Pripoznavanje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem

Categories: 47 – STROŠKI DELA, PRIPOZNAVANJE, SRS 15 - Stroški dela in stroški povračil zaposlencem|Tags: , , , |

Pripoznavanje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem Dr. Branko Mayr   Stroški dela se pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo opravljeno delo in druge podlage za obračun plač v kosmatem znesku oziroma upravičenost do nadomestila plač in plačam sorodnih postavk pa tudi odpravnin ter ustreznih dajatev. Izplačila, ki se pojavljajo znotraj poslovnega leta neenakomerno, je mogoče tudi časovno razmejevati. Deleži v razširjenem dobičku na podlagi opravljenega dela pomenijo prevrednotovanje stroškov dela in s tem dodatne poslovne odhodke ter na končni stopnji zmanjšajo razširjeni dobiček zgolj na znesek, ki pripada prinašalcem kapitala skupaj z ustreznim davkom.

Začetno računovodsko merjenje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem

Categories: 47 – STROŠKI DELA, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, SRS 15 - Stroški dela in stroški povračil zaposlencem|Tags: , , , |

Začetno računovodsko merjenje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem Dr. Branko Mayr   Stroški dela in stroški povračil zaposlencem se obračunavajo skladno z zakonom, s kolektivno pogodbo, splošnim aktom poslovnega subjekta ali pogodbo o zaposlitvi. Poslovni subjekt mora za tisti del zneska stroškov dela, katerega izplačilo zahtevajo zaposlenci na temeljih zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta poslovnega subjekta ali pogodbe o zaposlitvi, poslovni subjekt pa takemu izplačilu nasprotuje, oblikovati rezervacije, če so izpolnjeni pogoji o oblikovanju rezervacij. Obračunanim stroškom dela ustrezajo z njimi povezani kratkoročni dolgovi, dokler se ne poravnajo. Obveznosti za plače se izkazujejo kot obveznosti do posameznih zaposlencev v znesku kosmatih plač in kot obveznosti za dajatve, ki se obračunavajo glede na znesek kosmatih plač in niso njihov sestavni del. Poslovni subjekt lahko skladno s predpisi oblikuje lastni pokojninski sklad ali druge sklade za potrebe zaposlencev. Pri oblikovanju pokojninskega sklada mora poslovni subjekt smiselno upoštevati posebna pravila računovodenja, ki veljajo za obračunavanje in poročanje pokojninskih skladov.  

Prevrednotovanje stroškov plač in stroškov povračil zaposlencem

Categories: 47 – STROŠKI DELA, RAČUNOVODSTVO, SRS 15 - Stroški dela in stroški povračil zaposlencem|Tags: , , |

Prevrednotovanje stroškov plač in stroškov povračil zaposlencem Dr. Branko Mayr   Prevrednotenje stroškov plač je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Praviloma se opravi pri sestavljanju letnih računovodskih izkazov. Pojavi se izključno kot prevrednotenje zaradi upoštevanja poslovnega izida za posamezno poslovno leto. Stroški dela in stroški povračil zaposlencem zaradi spremembe kupne moči domače valute se ne prevrednotujejo. Stroški plač se prevrednotujejo, če se zaposlencem glede na uresničeni razširjeni dobiček v posameznem poslovnem letu prizna delež v njem. Ta delež se ne izkazuje kot sestavni del javno objavljenega čistega dobička, temveč kot povečanje prevrednotovalnih poslovnih odhodkov v obravnavanem letu. Enako se obravnavajo nagrade upravi (ravnateljstvu) in članom nadzornega sveta. Prevrednotenje se opravi, če deleži v razširjenem dobičku temeljijo na: pravni obveznosti poslovnega subjekta, odločitvi poslovodstva ali drugega organa, ki je za takšno odločitev pristojen, preden so računovodski izkazi odobreni za objavo, ali nedvoumno izkazani posredni obveznosti poslovnega subjekta.

Knjigovodski račun (konto) – kontne teorije

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, RAČUNOVODSTVO, SPLOŠNO|Tags: , , , , |

Knjigovodski račun (konto) - kontne teorije Dr. Branko Mayr   Za lažje razumevanje knjigovodskega računa (konto) prikazujemo ključne kontne teorije. Kontnih teorij je več vrst. Obravnavamo samo najpomembnejše. Personalistične kontne teorije so nastale s pojavom dvostavnega knjigovodstva. Njihov namen je pojasniti medsebojne odnose med konti, ki obravnavajo isto ekonomsko kategorijo. To dosežejo tako, da konte, ki prikazujejo isto ekonomsko kategorijo, istovetijo z osebami, katerih poslovanje, manipulacija, razpolaganje in podobno se prikazuje na teh kontih. Pravzaprav se korespondenca med konti obravnava kot odnos med konti v smislu prejemanja in dajanja. Pod vplivom teh teorij se posamezne strani konta imenujejo v dobro oziroma v breme (kredit oziroma debet). Osnovno pravilo pojasnjevanja vpisov poslovnih dogodkov na konte, kot odnose med osebami, se glasi: »Kdor prejema, ta dolguje, in kdo daje, ta terja.« Glede na kriterij deljivosti kontov pa so personalne teorije lahko teorije enega ali dveh nizov kontov. Pri teorijah ene vrste kontov velja, da so konti nedeljivi in izražajo knjigovodsko celoto. Knjigovodski konto pomeni osebo trgovca. Gospodarska organizacija je zapostavljena. Obstaja eno pravilo evidentiranja za vse konte. Od tod naziv ''teorija enega niza kontov''. Iz te teorije izhajajo izrazi v breme in v dobro. Pri teoriji dveh vrst kontov se konti delijo na dve skupini. Prvo sestavljajo konti lastnika. Tukaj so konti kapitala in vsi konti poslovnega izida. V drugi skupini so konti premoženja, vključno s konti terjatev in obveznosti. Materialistične kontne teorije so se razvile kot protiutež personalističnim teorijam. Želijo odstraniti njihove slabosti in najti objektivna merila pojasnjevanja evidentiranja na kontih. Njihova osnovna značilnost je, da namesto osebnosti konta poudarjajo poslovno spremembo kot rezultat gibanja aktive in pasive. To gibanje je vedno kvantitativno enako in enkrat povzroča pozitivno, drugič pa negativno spremembo. Temelj teorije so ekonomske kategorije, izkazovane

Opredelitev knjigovodstva

Categories: KNJIGOVODSTVO, POJMI, RAČUNOVODSTVO, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , |

Opredelitev knjigovodstva Dr. Branko Mayr   Knjigovodstvo je sestavina računovodstva. Obravnava preteklost in je s tem povezano z informacijskimi funkcijami, ki obravnavajo preteklost. Knjigovodstvo obravnava podatke o preteklosti. Podatke o preteklosti evidentira, zato lahko rečemo, da je tudi posebna vrsta evidentiranja poslovanja. Evidentiranje poslovanja zajema: zbiranje, urejevanje, začetno obdelovanje in prikazovanje podatkov o poslovnih procesih in stanjih. Za knjigovodstvo je zanimivo tisto poslovanje, ki vpliva na stanje sredstev in njihovih virov, na pojav prihodkov in odhodkov. To pomeni, da zajema celotni poslovni proces, vse poslovne dogodke. Da bi lahko zajelo celoten poslovni proces, pa morajo biti vsi dogodki, izraženi v skupnem imenovalcu, v denarju. Podatke zajema iz knjigovodskih listin in jih evidentira v poslovnih knjigah. Knjigovodsko evidentiranje je strogo formalizirano, to pomeni, da mora biti vodeno v predpisani obliki in ob upoštevanju načel urejenosti. Urejanje podatkov je v knjigovodstvu dvojno, časovno in vsebinsko. Pri časovnem urejanju so knjigovodski podatki urejeni v vrstnem redu nastanka poslovnih dogodkov, pri vsebinskem evidentiranju pa so urejeni po kakih vsebinskih znakih. Knjigovodstvo sestavlja knjigovodske obračune. Ti so lahko namenjeni notranjim ali zunanjim uporabnikom. Računovodski obračuni za potrebe zunanjih uporabnikov so najpogosteje predpisani. Računovodske obračune za potrebe notranjih uporabnikov določa podjetje.

Sestavine poslovnega izida

Categories: 93 – ČISTI DOBIČEK ALI ČISTA IZGUBA OZIROMA NERAZPOREJENI ČISTI PRESEŽEK PRIHODKOV ALI ČISTI PRESEŽEK ODHODKOV, DAVEK NA DOHODEK, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, RAZRED 7 – ODHODKI IN PRIHODKI ODHODKI, RAZRED 8 – POSLOVNI IZID, RAZRED 9 – KAPITAL, DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN DOLGOROČNE REZERVACIJE, SRS 17 - Odhodki, SRS 18 - Prihodki, SRS 19 - Vrste poslovnega izida in denarnega toka, SRS 25 - Oblike izkaza poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje|Tags: , , , , , , , , , , , |

Sestavine poslovnega izida

Obravnava deležev ostalih strank v kapitalu v skupinskih računovodskih izkazih

Categories: POROČANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 9 – KAPITAL, DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN DOLGOROČNE REZERVACIJE, SRS 8 - Kapital, USKUPINJEVANJE|Tags: , , , |

Obravnava deležev ostalih strank v kapitalu v skupinskih računovodskih izkazih Dr. Branko Mayr   V skupinskih računovodskih izkazih poslovni subjekt prikaže deleže drugih strank v kapitalu in dobičku svojih odvisnih podjetij. Pri razvrščanju finančnega instrumenta (ali njegove sestavine) v skupinskih računovodskih izkazih upošteva poslovni subjekt vse pogoje in okoliščine, ki so dogovorjeni med člani skupine in imetniki instrumentov, pri ugotavljanju, ali ima skupina kot celota obvezo izročiti denar ali drugo finančno sredstvo za instrument ali ga poravnati na način, ki povzroči razvrstitev med obveznosti. Če odvisni poslovni subjekt v skupini izda finančni instrument in obvladujoči poslovni subjekt ali druga skupina podjetij dogovori dodatne pogoje neposredno z imetniki instrumenta (npr. jamstvo/garancija), potem skupina morda nima popolne pravice odločanja o izplačilih ali ponovnem odkupu. Čeprav lahko odvisni poslovni subjekt pravilno razvrsti instrument ne glede na te dodatne pogoje v svojih posameznih računovodskih izkazih, se učinek drugih dogovorov med člani skupine in imetniki instrumenta obravnava za zagotovitev, da so skupinski finančni izkazi odraz pogodb in poslov, ki jih je sklenila skupina kot celota v obsegu, da obstaja takšna obveza ali določba o poravnavi, da se tak instrument (ali njegova sestavina, če se obveza nanaša nanjo) razvrsti kot finančna obveznost v skupinskih računovodskih izkazih.  

Razvrščanje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem

Categories: 47 – STROŠKI DELA, ANALIZA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, MRS 19 Zaslužki zaposlencev, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, SPLOŠNO, SRS, SRS 15 - Stroški dela in stroški povračil zaposlencem|Tags: , , , , , , , |

Razvrščanje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem

Doba koristnosti

Categories: 00 – NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, 02 – NEPREMIČNINE, 43 – AMORTIZACIJA, FINANČNO POSLOVANJE, KNJIGOVODSTVO, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZVRŠČANJE, SRS 1 - opredmetena osnovna sredstva, SRS 2 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve|Tags: , , , |

Doba koristnosti V članku je obravnavana tudi doba koristnosti neopredmetenih sredstev.

Preostala vrednost neopredmetenega sredstva

Categories: 00 – NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, 43 – AMORTIZACIJA, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZRED 4 – STROŠKI, SRS 2 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, STANDARDI|Tags: , , |

Preostala vrednost neopredmetenega sredstva Dr. Branko Mayr Preostale vrednosti neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti domnevno ni, razen: a) če obstaja obveza tretje stranke za nakup sredstva na koncu njegove dobe koristnosti ali b) če obstaja za sredstvo delujoči trg in: je preostalo vrednost mogoče ugotoviti upoštevaje takšen trg ter je verjetno, da bo takšen trg obstajal še na koncu dobe koristnosti sredstva.   Med trajanjem neopredmetenega sredstva lahko postane očitno, da je ocena njegove dobe koristnosti neustrezna. Na primer pripoznanje izgube zaradi oslabitve lahko kaže, da je treba spremeniti dobo amortiziranja. Sčasoma se utegnejo spremeniti vzorci prihodnjih gospodarskih koristi, katerih pritok v poslovni subjekt se pričakuje od neopredmetenega sredstva. Očitno utegne na primer postati, da je metoda padajočega amortiziranja ustreznejša kot enakomerna časovna metoda. Drug tak primer je, če se uporaba pravic iz licence odloži, kar povzroči ukrepe v zvezi z drugimi sestavinami poslovnega načrta. V takšnem primeru bodo gospodarske koristi, ki pritekajo iz sredstva, morda prejete šele v kasnejših obdobjih.  

Metode amortiziranja

Categories: 43 – AMORTIZACIJA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, SPLOŠNO|Tags: , , , , , |

Metode amortiziranja Dr. Branko Mayr   Pri amortiziranju amortizljivih sredstev uporabljamo: metodo enakomernega časovnega amortiziranja, metodo padajočega amortiziranja ali metodo proizvedenih enot. Uporabljena metoda amortiziranja mora odsevati vzorec, po katerem naj bi se prihodnje gospodarske koristi sredstva uporabljale v poslovnem subjektu. Samostojno se je treba odločiti, katera metoda amortiziranja se bo uporabljala: metoda enakomernega časovnega amortiziranja, metoda padajočega amortiziranja ali metoda proizvedenih enot. Izbrati je treba tisto metodo, ki najbolj ustreza pričakovanemu vzorcu uporabe prihodnjih gospodarskih koristi od amortizirljivega sredstva. Metodo, ki se uporablja pri sredstvu, se izbere na podlagi pričakovanega vzorca uporabljanja pričakovanih prihodnjih gospodarskih koristi, ki jih omogoča sredstvo, in se dosledno uporablja iz obdobja v obdobje, razen če se spremeni pričakovani vzorec uporabljanja teh prihodnjih gospodarskih koristi. Redko, če sploh, obstajajo prepričljivi dokazi v podporo metodi amortiziranja neopredmetenih sredstev s končno dobo koristnosti, katere posledica bi bil manjši znesek amortizacijskega popravka vrednosti kot po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Obstajajo različne metode amortiziranja, ki se lahko premišljeno uporabijo pri razporejanju amortizirljivega zneska sredstva v dobi njegove koristnosti. Take so metoda enakomernega amortiziranja, metoda padajočega amortiziranja in metoda amortiziranja glede na obseg učinkov. Metoda enakomernega časovnega amortiziranja Posledica metode enakomernega časovnega amortiziranja je stalni znesek amortizacije v vsej dobi koristnosti sredstva, če se preostala vrednost sredstva ne spremeni. Metoda padajočega amortiziranja Posledica metode padajočega amortiziranja so padajoči zneski amortizacije v vsej dobi koristnosti sredstva. Metoda proizvedenih enot Posledica metode proizvedenih enot so zneski amortizacije, temelječi na pričakovani uporabi ali učinkih sredstva. Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. Uporabljena metoda amortiziranja sredstva se mora pregledati vsaj ob koncu vsakega poslovnega leta in - če pride do bistvenih sprememb pričakovanega vzorca uporabe prihodnjih gospodarskih koristi, utelešenih v sredstvu - se

Pripoznavanje stroškov amortizacije

Categories: 43 – AMORTIZACIJA, KNJIGOVODSTVO, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , |

Pripoznavanje stroškov amortizacije Dr. Branko Mayr   Stroški amortizacije se pripoznavajo na podlagi doslednega razporejanja amortizirljivih zneskov opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev po posameznih obračunskih obdobjih, v katerih iz njih izhajajo gospodarske koristi. Ločljivost zemljišč od zgradb Zemljišča in zgradbe so ločljiva sredstva in se obravnavajo posebej, celo če so pridobljena skupaj. Razen nekaterih zemljišč, kot so kamnolomi in odlagališča odpadkov, imajo zemljišča neomejeno dobo koristnosti, zato se ne amortizirajo. Zgradbe imajo omejeno dobo koristnosti in so zato amortizirljiva sredstva. Povečanje vrednosti zemljišča, na katerem stoji zgradba, ne vpliva na določitev amortizirljivega zneska zgradbe. Če so v nabavno vrednost zemljišča všteti stroški demontaže, odstranitve in obnove mesta, se stroškovni del sredstva amortizira v obdobju pridobivanja koristi iz naslova teh stroškov. V nekaterih primerih ima lahko zemljišče kot tako omejeno dobo koristnosti, zaradi česar se amortizira tako, da so koristi, ki naj bi jih zemljišče nudilo, jasno razvidne. Po metodah amortiziranja zaradi uporabe je znesek amortizacije lahko enak nič, če proizvodnja stoji.    

Začetno računovodsko merjenje stroškov amortizacije

Categories: 43 – AMORTIZACIJA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, KNJIGOVODSTVO, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA|Tags: , , , , , , , , |

Začetno računovodsko merjenje stroškov amortizacije

Prevrednotovanje stroškov amortizacije

Categories: 43 – AMORTIZACIJA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, RAČUNOVODSTVO, SRS, SRS 13 - Stroški amortizacije|Tags: , , |

Prevrednotovanje stroškov amortizacije Dr. Branko Mayr   Prevrednotenje stroškov amortizacije je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Kot prevrednotenje se ne šteje sprememba njihove knjigovodske vrednosti pri uporabi običajnih metod obračunavanja. Taka sprememba se obravnava kot sprememba računovodske ocene in vpliva na stroške in ne neposredno na odhodke. Na podlagi smernic za obračunavanje se stroški amortizacije za poslovno leto prevrednotijo, če so prvotne predpostavke o dobi koristnosti posameznega amortizirljivega sredstva zaradi spremembe okoliščin neprimerne. Skrajšanje prvotno predvidene dobe koristnosti poveča, podaljšanje prvotno predvidene dobe koristnosti pa zmanjša že obračunane stroške amortizacije v obravnavanem poslovnem letu, kar zmanjša oziroma poveča tudi knjigovodsko vrednost amortizirljivih sredstev. Prevrednotenje stroškov amortizacije vpliva na stroške in ne neposredno na odhodke. Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev zaradi njihove okrepitve ali oslabitve se izraža v spremenjeni amortizacijski osnovi praviloma v naslednjem obračunskem obdobju in ne v povečanju ali zmanjšanju obračunanih stroškov amortizacije.

Kaj se amortizira?

Categories: 43 – AMORTIZACIJA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA|Tags: , , |

Kaj se amortizira? Dr. Branko Mayr   Amortizira se: vsako posamezno opredmeteno osnovno sredstvo z visoko nabavno vrednostjo, neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti. Znesek amortizacije se v vsakem obdobju pripozna v poslovnem izidu, razen če je vštet v knjigovodsko vrednost kakega drugega sredstva (npr. v vrednost učinka).   Poslovni subjekt razporedi prvotno pripoznani znesek za opredmeteno osnovno sredstvo po njegovih pomembnejših delih in posebej amortizira vsak tak del. Včasih je lahko ustrezno posebej amortizirati trup letala in njegove motorje, in sicer ne glede na to, ali je letalo v lasti poslovnega subjekta ali je predmet finančnega najema. Možno je, da ima neki pomembnejši del opredmetenega osnovnega sredstva isto dobo koristnosti in metodo amortiziranja kot neki drugi pomembnejši del istega sredstva. Taki deli se lahko pri določanju zneska amortizacije razvrstijo v skupine. Če poslovni subjekt posebej amortizira nekatere dele posameznega opredmetenega osnovnega sredstva, mora posebej amortizirati tudi preostanek tega sredstva. Preostanek sestavljajo tisti deli sredstva, ki sami po sebi niso pomembni. Če ima poslovni subjekt različna pričakovanja glede teh delov, je morda treba uporabiti metode za določanje približnih vrednosti, da bi preostanek amortizirali na način, ki bi pokazal dejanski vzorec porabe in/ali dobo koristnosti delov preostanka. Poslovni subjekt se lahko odloči, da bo posebej amortiziral tiste dele sredstva, katerih nabavna vrednost ni visoka v primerjavi s celotno nabavno vrednostjo sredstva. Znesek amortizacije v obdobju se običajno pripozna v poslovnem izidu. Včasih pa se prihodnje gospodarske koristi, utelešene v sredstvu, izrabljajo za proizvajanje drugih sredstev. V takšnem primeru je znesek amortizacije del stroškov drugih sredstev in se vključi v njihovo knjigovodsko vrednost. Amortizacija proizvajalnega obrata in opreme se na primer všteje v stroške pretvarjanja zalog. Podobno je amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev, ki se uporabljajo v razvojnih

Amortizacija – še nekaj posebnosti

Categories: 43 – AMORTIZACIJA, KNJIGOVODSTVO, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZRED 6 – ZALOGE PROIZVODOV, STORITEV, BLAGA IN NEKRATKOROČNIH SREDSTEV (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO, RAZVRŠČANJE, SRS, STANDARDI|Tags: , , |

Amortizacija – še nekaj posebnosti Dr. Branko Mayr   Pri obravnavi amortizacije moramo vedeti tudi: stroški amortizacije se lahko zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in proizvodov, preden se pojavijo med poslovnimi odhodki in vplivajo na poslovni izid posameznega obračunskega obdobja; stroški amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev s končnimi dobami koristnosti, pridobljenih z državnimi podporami ali donacijami, se obračunavajo posebej; iz dolgoročno odloženih prihodkov se vnašajo med prihodke posameznega poslovnega leta zneski, ki ustrezajo tako obračunanim stroškom amortizacije; tiste stroške amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev s končnimi dobami koristnosti, ki izhajajo iz podjetij v skupini, za katero se sestavljajo skupinski računovodski izkazi, je treba zaradi sestavljanja teh izkazov obračunavati posebej; stroški amortizacije s finančnim najemom pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev se obračunavajo posebej; zmanjšanje vrednosti amortizirljivih sredstev zaradi oslabitve ni strošek amortizacije, temveč prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z amortizirljivimi sredstvi, razen če je bil pri njihovi prejšnji okrepitvi povečan prevrednotovalni popravek kapitala; v takem primeru ga je treba porabiti, preden se za razliko poveča prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi s temi sredstvi.  

Začetno računovodsko merjenje stroškov materiala in storitev

Categories: 40 – STROŠKI MATERIALA, 41 – STROŠKI STORITEV, MERJENJE, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 4 – STROŠKI, SRS, SRS 14 - Stroški materiala in storitev, STANDARDI|Tags: , , , |

Začetno računovodsko merjenje stroškov materiala in storitev Dr. Branko Mayr Stroški materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, se izkazujejo v zneskih, ki so pred nastankom potroškov materiala oblikovali vrednost zalog. Odvisni so od metode, ki se uporablja: metode tehtanih povprečnih cen, metode drsečih povprečnih cen, metode zaporednih cen (fifo). Če se uporabljajo stalne cene materiala, se pri porabi obračuna ustrezni del odmikov, stroški pa se izkazujejo v zneskih, ustreznih izbrani metodi. Uporabljeno metodo je treba pojasniti. Stroški materiala, ki niso v zalogah Stroški materiala, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se praviloma izkazujejo v dejanskih zneskih ob nabavi takšnega materiala. To velja tudi za stroške storitev. Stroški, ki so sestavni del neopredmetenih sredstev ali aktivnih časovnih razmejitev Med stroški materiala in storitev ne sme biti postavk, ki bi še morale biti sestavni del neopredmetenih sredstev ali usredstvenih (aktivnih) časovnih razmejitev. Vnaprej vračunani stroški materiala in storitev Ocenjeni znesek vnaprej vračunanih stroškov materiala in storitev se izkazuje v postavkah, v katerih bi se sicer izkazovali takšni dejanski stroški materiala in storitev. Stroški se krijejo v breme ustrezne postavke udolgovljenih (pasivnih) časovnih razmejitev. Rezervacije za kritje prihodnjih stroškov materiala in storitev Rezervacije za kritje prihodnjih stroškov materiala in storitev se obravnavajo kot posebna vrsta stroškov. Stroški iste vrste se krijejo neposredno v breme ustreznih rezervacij.  

Prevrednotovanje stroškov materiala in storitev

Categories: 40 – STROŠKI MATERIALA, 41 – STROŠKI STORITEV, MERJENJE, RAČUNOVODSTVO, SRS, SRS 14 - Stroški materiala in storitev|Tags: , , , |

Prevrednotovanje stroškov materiala in storitev Dr. Branko Mayr Prevrednotenje stroškov materiala in storitev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti po njihovem začetnem zajetju. Opravi se na koncu poslovnega leta. Stroški materiala se zaradi spremembe kupne moči valute ne prevrednotujejo. Prevrednotenje stroškov materiala se opravi, če se pri letnem popisu ugotovijo presežki ali primanjkljaji, za katere ni nihče osebno odgovoren. V takem primeru se šteje, da so izkazani stroški materiala nepopolni, presežki jih zmanjšujejo, primanjkljaji pa povečujejo. Prevrednotenje zalog materiala zaradi njihove oslabitve ne poveča izkazanih stroškov materiala, temveč poveča prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi z zalogami.

Pripoznavanje stroškov materiala in storitev

Categories: 40 – STROŠKI MATERIALA, 41 – STROŠKI STORITEV, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, SRS 14 - Stroški materiala in storitev|Tags: , , , , , , , , |

Pripoznavanje stroškov materiala in storitev Dr. Branko Mayr   Stroški materiala in storitev se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi. Kot stroški materiala se štejejo tudi tisti, ki izhajajo iz prevrednotenja stroškov materiala, ne pa tudi izguba, ki se pojavi zaradi oslabitve zalog materiala. Dane obresti Dane obresti se praviloma takoj obravnavajo kot finančni odhodki. Če se vštevajo v vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ali neopredmetenih sredstev, se prenašajo med stroške v okviru obračunane amortizacije, če se vštevajo v vrednost nedokončane proizvodnje ali proizvodov, ki nastajajo dlje časa, pa se prenašajo med odhodke v okviru proizvajalnih stroškov prodanih količin. Nepotrebni stroški V nasprotju s teoretično opredelitvijo stroškov, po kateri je kot stroške mogoče obravnavati samo zneske, ki se upravičeno pojavljajo pri nastajanju in razpečevanju poslovnih učinkov, se kot stroški lahko obravnavajo tudi tako imenovani nepotrebni stroški, čeprav jih ni mogoče vštevati v vrednost zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje ter se pojavljajo takoj med odhodki. Iz opredeljevanja stroškov so izločeni le zneski, ki se pojavijo pri prevrednotovanju zalog materiala zaradi oslabitve, ker so neposredno prevrednotovalni popravek v okviru poslovnih odhodkov. Stroški razvijanja Stroški razvijanja, ki se dolgoročno ne razmejujejo, se obravnavajo kot posebna vrsta stroškov storitev šele po končani razporeditvi stroškov. Če nastajajo v istem poslovnem subjektu, se namreč obravnavajo najprej po ustreznih izvirnih vrstah. To velja tudi za stroške vzdrževanja, reklame in reprezentance, če so vanje všteti tudi lastni proizvodi oziroma znotraj poslovnega subjekta opravljene storitve. Stroški najemnin Stroški najemnin so pri najemniku posebna naravna vrsta stroškov storitev samo pri poslovnem najemu. Pri finančnem najemu se zaradi vštevanja najemnine v vrednosti tako pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev v tej zvezi pojavljajo amortizacija in finančni odhodki. Stroški po pogodbah o

Vrste stroškov v računovodskih razvidih

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, KONTNI OKVIR, NAČRTOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, RAZRED 4 – STROŠKI, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO, SRS 13 - Stroški amortizacije, SRS 14 - Stroški materiala in storitev, SRS 15 - Stroški dela in stroški povračil zaposlencem, SRS 16 - Stroški po vrstah|Tags: , , , , , |

Vrste stroškov v računovodskih razvidih

Še nekaj pravil obračuna amortizacije

Categories: 43 – AMORTIZACIJA, ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, SRS, SRS 1 - opredmetena osnovna sredstva, SRS 13 - Stroški amortizacije, STANDARDI|Tags: , , , |

Še nekaj pravil obračuna amortizacije Dr. Branko Mayr Amortizacija se obračunava posamično, skupinsko pa samo pri drobnem inventarju iste vrste ali podobnega namena. Amortizacija sestavnih delov opredmetenih osnovnih sredstev se obravnava posebej. Sestavni deli opredmetenih osnovnih sredstev se za obračun amortizacije lahko razporedijo v skupine. Posebej se amortizira tudi preostanek sredstva, ki ga sestavljajo tisti deli sredstva, ki sami po sebi niso pomembni. Amortizacijo je treba obračunavati, tudi če se sredstvo ne uporablja več ali je izločeno iz uporabe, dokler ni v celoti amortizirano. Pri metodi proizvedenih enot (funkcionalnem amortiziranju) je znesek amortizacije lahko nič, ker ni proizvodnje. Amortizacijske stopnje, ki so predpisane pri sestavljanju davčne prijave, niso podlaga za amortiziranje v knjigovodskih razvidih poslovnega izida. Amortizacija se pripozna, tudi če poštena vrednost sredstva presega njegovo knjigovodsko vrednost, pri čemer preostala vrednost sredstva ne sme presegati njegove knjigovodske vrednosti. Popravilo in vzdrževanje sredstva ne razveljavljata potrebe po amortizaciji. Amortizirljivi znesek sredstva se določi po odštetju preostale vrednosti sredstva. Dejansko pa je preostala vrednost sredstva pogosto nepomembna in zato pri izračunu zneska amortizacije nebistvena. Preostala vrednost sredstva lahko naraste do te mere, da je enaka ali višja od knjigovodske vrednosti sredstva. V tem primeru je znesek amortizacije sredstva enak nič, razen če njegova preostala vrednost kasneje pade pod knjigovodsko vrednost sredstva oziroma dokler ne pride do takšnega padca. Amortizacija sredstva se začne, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo, torej ko je sredstvo na svojem mestu in v stanju, v katerem bo lahko delovalo na način, ki ga je poslovodstvo predvidevalo. Amortiziranje sredstva preneha, ko se pripoznanje sredstva odpravi. Torej amortiziranje ne preneha, če se sredstvo ne uporablja ali izloči iz redne uporabe in zadrži za odtujitev, razen če je sredstvo že v celoti amortizirano.    

Razkrivanje stroškov amortizacije

Categories: 00 – NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, 01 – NALOŽBENE NEPREMIČNINE, 02 – NEPREMIČNINE, 03 – POPRAVEK IN OSLABITEV VREDNOSTI NEPREMIČNIN, 04 – OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, 05 – POPRAVEK IN OSLABITEV VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV, 43 – AMORTIZACIJA, ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZKRITJA, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, SRS, SRS 13 - Stroški amortizacije, STANDARDI|Tags: , , |

Razkrivanje stroškov amortizacije Dr. Branko Mayr Razkritja ureja Zakon o gospodarskih družbah in računovodski standardi. Pri stroških amortizacije se razkriva: Razkritja pri amortizaciji Pri vsaki večji skupini amortizirljivih sredstev se razkrivajo podlage za vrednotenje, uporabljene pri določanju zneskov, s katerimi se izkazujejo amortizirljiva sredstva uporabljene metode amortiziranja upoštevane dobe koristnosti ali amortizacijske stopnje kosmati znesek vrednosti amortizirljivih sredstev in z njimi povezan popravek vrednosti  Bralcu predlagam, da prebere tudi druge vsebine s področja amortizacije.

Ocenjevanje vrednosti podjetij za namen računovodskega poročanja

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, KNJIGOVODSTVO, MERJENJE, MRS 36 Oslabitev sredstev, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja, POJMI, POROČANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZKRITJA, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZRED 9 – KAPITAL, DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN DOLGOROČNE REZERVACIJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , |

IRENA VIHER OCENJEVANJE VREDNOSTI PODJETIJ ZA NAMEN RAČUNOVODSKEGA POROČANJA V PRIMERU POTREBNE SLABITVE FINANČNE NALOŽBE 13. 11. 2013

Stroški v naročniški proizvodnji

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, RAZKRITJA, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , |

Stroški v naročniški proizvodnji   Za bralca bodo zanimivi tudi članki: Stroški v serijski mnižični procesni proizvodnji Stroški v naročniški in serijski proizvodnji Stroški v proizvodnih in neproizvodnih poslovnih subjekti1  

Stroški v serijski, množični, procesni proizvodnji

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, POROČANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZKRITJA, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , |

Za proizvodnjo so značilne zaloge. Te se delijo na: zaloge materiala, zaloge nedokončanih učinkov in zaloge dokončanih učinkov. V zalogah materiala so vsebovani stroški materiala, kupljenega pri dobaviteljih. Zaloga obstaja, dokler se material ne vloži v proizvodnjo. Ko je material vložen v proizvodnjo s svojo vrednostjo (...)

Stroški v naročniški in serijski proizvodnji

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, POROČANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZKRITJA, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , |

Stroški v naročniški in serijski proizvodnji   Za bralca bodo zanimivi tudi članki: Stroški v serijski mnižični procesni proizvodnji Stroški v naročniški proizvodnji Stroški v proizvodnih in neproizvodnih poslovnih subjekti1

Stroški v proizvodnih in neproizvodnih poslovnih subjektih

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, POROČANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZKRITJA, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , |

Stroški v proizvodnih in neproizvodnih poslovnih subjekti1   Za bralca bodo zanimivi tudi članki: Stroški v serijski mnižični procesni proizvodnji Stroški v naročniški in serijski proizvodnji Stroški v naročniški proizvodnji

Začetno računovodsko merjenje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih

Categories: ANALIZA, MERJENJE, NAČRTOVANJE, POROČANJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE|Tags: , , , , , , , , , , , , |

Neposredni stroški posameznega končnega stroškovnega nosilca so lahko že stroški posamezne izvirne vrste (npr. neposredni stroški materiala ali neposredni stroški dela) ali pa so stroški začasnega poslovnega učinka na nekem prehodnem stroškovnem mestu, ki je neposredno vključeno v nastajanje končnega stroškovnega nosilca, zato je pri njem potreba po ločenem obravnavanju posrednih stroškov bistveno manjša. Takšne (...)

Vsebnost stroškov v učinkih (proizvodno orientirani stroški : obdobno orientirani stroški)

Categories: MERJENJE, POROČANJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE|Tags: , , , , , , , , , |

Vsebnost stroškov v učinkih   Bralcu bo zanimiv tudi prispevek: Kalkulacija stroškov

Prevrednotovanje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih

Categories: MERJENJE, POROČANJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE|Tags: , , , , , , |

Med stroški v poslovnih razvidih se ne pojavljajo prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z oslabitvijo opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, zalog in terjatev. Če bi se - podobno kot obresti - zaradi popolnejšega izračuna vštevali mednje, bi se lahko na podlagi ocenjenega zneska obravnavali kot posredni proizvajalni stroški (...)

Pomembni in nepomembni stroški

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, POROČANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , |

Pomembni in nepomembni stroški Dr. Branko Mayr Delitev je pomembna v procesu oblikovanja poslovnih določitev. Pomembnost oziroma nepomembnost se presoja s stališča vpliva stroška na poslovno odločitev. Pomembni stroški so stroški, ki vplivajo na sprejem poslovne odločitve. Zanje je značilno: da so različni po posameznih različicah poslovnih odločitev. Taki stroški se imenujejo tudi diferenčni stroški; da so usmerjeni v prihodnost in ne v preteklost. V preteklost usmerjeni stroški so potopni stroški (neizogibni, sunk cost - ti stroški ne vplivajo na sprejem poslovne odločitve).

Neposredni (direktni) in posredni (indirektni) stroški

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, POROČANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , |

Neposredni (direktni) in posredni (indirektni) stroški Dr. Branko Mayr Poslovodje želijo informacije o stroških učinka (stroškovni objekt).  Posamezne stroške lahko pripišemo stroškovnemu objektu. Ti stroški so neposredni ali direktni stroški. Drugi pa pripadajo več stroškovnim objektom. Posameznemu stroškovnemu objektu se pripišejo s pomočjo različnih sodil (ključev). To so posredni ali indirektni stroški. Zgled: Poslovni subjekt Stroškovni objekt Direktni stroški Indirektni stroški Revizijska družba revizija letnega poročila plače revizorja potni stroški revizorja v povezavi z nalogo stroški uprave revizijske družbe; stroški delovnega mesta revizorja (amortizacija, računalnik itn.) Proizvajalec avtomobilov avtomobil pločevina, stroj, vgradni instrumenti itn. stroški amortizacije, stroški uprave itn. Gostinsko podjetje obroki hrane jestvine amortizacija, stroški uprave, stroški energije itn.  

Mejni (marginalni) stroški

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , |

Mejni (marginalni) stroški Dr. Branko Mayr V računovodstvu in financah je mejni strošek sprememba celotnih stroškov, ki se pojavi, ko se količina proizvedenega spremeni za eno enoto. Nasploh so mejni stroški na vsaki stopnji proizvodnje vsi dodatni stroški, potrebni za izdelavo naslednje količinske enote. Zgled: Tovarna avtomobilov proizvede dodatno vozilo; mejni stroški dodatnega vozila vključujejo vse stroške, ki so povezani z njegovo proizvodnjo.  

Neposredni (direktni) stroški : Posredni (indirektni) stroški

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , |

Neposredni (direktni) stroški : Posredni (indirektni) stroški Dr. Branko Mayr Stroški po namenskih (funkcionalnih) skupinah so lahko neposredni ali posredni stroški posameznih stroškovnih nosilcev. Upoštevanje finančnih stroškov pri takšnem razporejanju je odvisno od odločitev v poslovnem subjektu. Pri razporejanju stroškov na stroškovna mesta so izvirni stroški, ki se razporejajo, lahko neposredni ali posredni stroški teh stroškovnih mest, ki pa jih nanje na podlagi izvirnih listin še ni mogoče razporediti. Stroški, ki se zberejo na različnih stroškovnih mestih, so že stroški po namenskih (funkcionalnih) skupinah.

Stroški – pojmi

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , |

Inkrementalni stroški Stroški, od katerih je odvisen sprejem poslovne odločitve, so diferencialni (angl. differential costs) ali inkrementalni stroški (angl. incremental costs). Delijo se na eksplicitne in implicitne:  eksplicitni inkrementalni stroški so vsi dodatni spremenljivi ali stalni stroški, ki jih povzroči opazovana odločitev; implicitni inkrementalni stroški so oportunitetni stroški, ki nastanejo zaradi uporabe proizvodnih dejavnikov s poslovno odločitvijo. V tem članku pa obravnavamo še številne druge pojme.

Vrste stroškov

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

Vrste stroškov

Pripoznavanje prihodkov

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

Pri obračunavanju prihodkov je poglavitno določiti čas njihovega pripoznanja. Prihodki se pripoznajo, ko je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi pritekale v poslovni subjekt in je te koristi mogoče zanesljivo (...) V prispevku prikazujemo pripoznavanje prihodkov na celovit način. Pripoznavanje prihodkov SRS 18 2006  

Pridobitev z zamenjavo

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , |

Pridobitev z zamenjavo dr. Branko Mayr Sredstvo, pridobljeno z zamenjavo Kot vrednost menjave se prvenstveno uporabi poštena vrednost, če pa to ni mogoče, pa knjigovodska vrednost danega sredstva. Merjenje prejetega sredstva po pošteni vrednosti Sredstvo ali več sredstev se lahko pridobi z menjalnim poslom, tako da se izmenja za nedenarno ali denarno sredstvo ali kombinacijo obeh. Obravnavamo menjalni posel, s katerim se izmenja nedenarno sredstvo za nedenarno sredstvo (to pa velja tudi za vse druge vrste menjalnih poslov). Nabavna vrednost sredstva, pridobljenega z zamenjavo za kako drugo nedenarno sredstvo ali za sredstvo, ki je deloma denarno in deloma nedenarno, se določi glede na pošteno vrednost pridobljenega sredstva, razen če: a) menjalni posel nima trgovalne vsebine ali b) poštene vrednosti niti prejetega niti danega sredstva ni mogoče zanesljivo izmeriti. Poštena vrednost sredstva, za katerega ni primerljivih tržnih poslov, je zanesljivo izmerljiva, če: a) spremenljivost razpona ocen utemeljene poštene vrednosti ni pomembna za takšno sredstvo ali b) če je verjetnosti različnih ocen znotraj razpona mogoče utemeljeno oceniti in uporabiti pri ocenjevanju poštene vrednosti. Če lahko poslovni subjekt zanesljivo ugotovi pošteno vrednosti prejetega ali danega sredstva, se poštena vrednost danega sredstva uporablja za merjenje nabavne vrednosti, razen če ni poštena vrednost prejetega sredstva bolj jasna.   Prejeto sredstvo se ovrednoti na ta način, tudi če poslovni subjekt ne more takoj odpraviti pripoznanja sredstva, ki ga je oddal. Če se prejeto sredstvo ne ovrednoti po pošteni vrednosti, se njegova nabavna vrednost izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva. Poslovni subjekt oceni, do kakšne mere naj bi menjalni posel vplival na prihodnje finančne tokove, in tako ugotovi, ali ima menjalni posel trgovalno vrednost. Menjalni posel ima trgovalno vrednost, če: a) se ustroj (tveganje, trajanje in višina) finančnih tokov prejetega sredstva razlikuje

Pridobitev z državno podporo

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , |

Pridobitev z državno podporo dr. Branko Mayr   Donacije in državne podpore za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev Donacije in državne podpore za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev ali neopredmetenih sredstev se ne odštevajo od njihove nabavne vrednosti[1], temveč se vštevajo med dolgoročne odložene prihodke in se porabljajo skladno z obračunano amortizacijo. Sredstvo, pridobljeno z državno podporo ali donacijo, se izkazuje po nabavni vrednosti, če ni znana, pa po pošteni vrednosti, povečani za izdatke, ki jih je mogoče pripisati neposredno pripravljanju sredstva za njegovo nameravano uporabo. V nekaterih primerih se lahko neopredmeteno sredstvo pridobi z državno podporo brez plačila ali za neznatno kupnino. To se zgodi, kadar država prenese ali razporedi na poslovni subjekt neopredmetena sredstva, kot so letališke pristajalne pravice, koncesije za delovanje radijskih ali televizijskih postaj, uvozna dovoljenja ali kvote ali pravice do dostopa do drugih omejenih naravnih virov. Poslovni subjekt se lahko na začetku odloči tako neopredmeteno sredstvo kot tudi podporo pripoznati po pošteni vrednosti. Če se poslovni subjekt odloči, da na začetku ne bo pripoznal sredstva po pošteni vrednosti, ga pripozna po nominalni vrednosti, povečani za vrednost porabe, ki jo je mogoče pripisati neposredno pripravljanju sredstva za njegovo nameravano uporabo.     [1] V stroki (Mednarodni računovodski standardi) je zapisana ureditev, ki dopušča - če tako uredijo lokalni predpisi -, da se od knjigovodske vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva odštejejo državne podpore.  

Aktiviranje osnovnega sredstva, ki ga bomo odplačevali postopoma in za katerega račune bomo dobivali postopoma

Categories: 00 – NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, 01 – NALOŽBENE NEPREMIČNINE, 02 – NEPREMIČNINE, 03 – POPRAVEK IN OSLABITEV VREDNOSTI NEPREMIČNIN, 04 – OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, 05 – POPRAVEK IN OSLABITEV VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV, MERJENJE, MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), PRIPOZNAVANJE, SRS 1 - opredmetena osnovna sredstva, SRS 2 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve|Tags: , , |

Aktiviranje-osnovnega-sredstva

Računovodska obravnava finančnih inštrumentov

Categories: 11 – DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH INŠTITUCIJAH, 27 – KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI, 97 – DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI, BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, MERJENJE, MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje z izjemo nekaterih določb v zvezi z obračunavanjem varovanja pred tveganjem, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja, MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, RAZKRITJA, RAZVRŠČANJE, SRS 10 - REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, SRS 11 - Kratkoročni dolgovi, SRS 7 - Denarna sredstva, SRS 9 - dolgoročni dolgovi|Tags: , |

Članek izpeljani finančni inštrumenti

Metode merjenja pri ločeni pridobitvi

Categories: ANALIZA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, NAČRTOVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

V prispevku obravnavamo metode  merjenja pri ločeni pridobitvi. Merjenje glede na načine pridobitve kategorije      

Pojmi pri merjenju gospodarskih kategorij

Categories: ANALIZA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, NAČRTOVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , |

Pojmi pri merjenju gospodarskih kategorij

Slabitve dobrega imena, pridobljenega s poslovno združitvijo

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , |

Slabitve dobrega imena, pridobljenega s poslovno združitvijo Dr. Branko Mayr Dobro ime, pridobljeno s poslovno združitvijo, pomeni plačilo, ki ga izvede prevzemnik v pričakovanju prihodnjih gospodarskih koristi od sredstev, ki jih ni mogoče posamično opredeliti in ločeno pripoznati. Dobro ime ne ustvarja denarnih tokov neodvisno od drugih sredstev ali skupin sredstev in pogosto prispeva k denarnim tokovom več denar ustvarjajočih enot. Dobrega imena včasih ni mogoče nepristransko razporediti na posamezne denar ustvarjajoče enote, ampak samo na skupine denar ustvarjajočih enot. Zaradi tega so včasih na najnižji ravni v poslovnem subjektu, na kateri se dobro ime spremlja za notranje namene odločanja, zajete številne denar ustvarjajoče enote, na katere se dobro ime nanaša, vendar se nanje ne more razporediti. Za namen preizkusa oslabitve se dobro ime, ki je pridobljeno v poslovni združitvi, od dneva pridobitve razporedi na vsako prevzemnikovo denar ustvarjajočo enoto ali skupino takšnih enot, ki pričakujejo, da bodo pridobile koristi od sinergij združitve ne glede na to, ali so druga sredstva ali dolgovi prevzetega poslovnega subjekta pripisana tem enotam ali skupinam enot. Vsaka enota ali skupina enot, na katere se razporedi dobro ime: a) mora predstavljati najnižjo raven v poslovnem subjektu, pri kateri se dobro ime nadzira za interne namene odločanja; b) ne sme biti večja kot odsek, zasnovan na temeljni ali dodatni obliki poročanja poslovnega subjekta. Če se začetna razporeditev dobrega imena, pridobljenega v poslovni združitvi, ne more dokončati pred koncem letnega obdobja, v katerem je prišlo do poslovne združitve, se ta začetna razporeditev dokonča pred koncem prvega letnega obdobja, ki se začne z dnem prevzema. Če je bilo dobro ime razporejeno na denar ustvarjajočo enoto in ta enota odtuji posel v svojem okviru, bo dobro ime, povezano s to poslovno enoto: a) vključeno v knjigovodsko vrednost

Slabitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti ali neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ki se še ne uporabljajo

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , |

Slabitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti ali neopredmetenih dolgoročnih sredstev

Denar ustvarjajoča enota in oslabitve

Categories: MERJENJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , , , , , , , , , |

Denar ustvarjajoča enota in oslabitve

Nekatere posebnosti merjenja sredstev, ki se obvladujejo – Prilagajanje časovnih razmejitev novim razmeram

Categories: MERJENJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , |

Kadar se v obračunskem obdobju (zaradi gibanja cen, sprememb v gospodarski politiki države, pomembnejših organizacijskih sprememb ali drugih pomembnejših vzrokov) porušijo običajna razmerja med zneski po posameznih vrstah stroškov in količniki, načrtovanimi za njihovo vnaprejšnje vračunavanje, se morajo prvotno načrtovani količniki prilagoditi gibanjem nastajajočih stroškov. Podobne spremembe se lahko pojavijo tudi pri drugih gospodarskih kategorijah kratkoročnega časovnega razmejevanja. Odloženi odhodki se pretvorijo v obračunane odhodke, ko se vključijo v izkaz poslovnega izida. Nezaračunani odhodki prenehajo, ko se oblikuje ustrezna obveznost, oziroma se poravnajo.

Nekatere posebnosti merjenja sredstev, ki se obvladujejo – Zahteva po realnosti merjenja kratkoročnih časovnih razmejitev

Categories: MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , |

Realnost postavk usredstvenih (aktivnih) kratkoročnih časovnih razmejitev mora biti na dan bilance stanja utemeljena, postavke udolgovljenih (pasivnih) kratkoročnih časovnih razmejitev pa ne smejo skrivati rezerv. Njihovo umeščanje v realne okvire popravi dotedanje stroške oziroma redne odhodke in redne prihodke, s katerimi v zvezi so se prvotno pojavile.

Nekatere posebnosti merjenja sredstev, ki se obvladujejo – Diskontiranje obveznosti za odloženi davek

Categories: DAVKI, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , |

Obveznosti za odloženi davek se ne diskontirajo. Obveznosti in terjatve za odloženi davek se pobotajo, če in le če ima poslovni subjekt zakonsko izterljivo pravico pobotati odmerjene terjatve za odloženi davek in odmerjene obveznosti za odloženi davek ter se terjatve in obveznosti za odloženi davek nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti.

Nekatere posebnosti merjenja sredstev, ki se obvladujejo – Uporaba metode FIFO

Categories: MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , |

Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količinskih enot ali stroški na novo proizvedenih količinskih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov količinskih enot iste vrste na zalogi, se lahko med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda zaporednih cen (fifo) ali metoda tehtanih povprečnih cen, vključno z metodo drsečih povprečnih cen.

Razveljavitev izgube zaradi oslabitve, ki se pripozna pri sredstvu ali denar ustvarjajoči enoti v prejšnjih obdobjih

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , |

Razveljavitev izgube zaradi oslabitve, ki se pripozna pri sredstvu ali denar ustvarjajoči enoti v prejšnjih obdobjih Dr. Branko Mayr Poslovni subjekt na dan vsakega poročanja oceni, ali obstaja znamenje, da v prejšnjih obdobjih pripoznane izgube zaradi oslabitve kakega sredstva, razen dobrega imena, morda ni več ali se je zmanjšala. Ob kakršnem koli takem znamenju mora poslovni subjekt oceniti nadomestljivo vrednost tega sredstva. V prejšnjih obdobjih pri sredstvu pripoznane izgube zaradi oslabitve, razen dobrega imena, je treba razveljaviti, zgolj če se je spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstva, potem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru je treba knjigovodsko vrednost sredstva povečati na njegovo nadomestljivo vrednost. Pri ocenjevanju, ali kako znamenje kaže, da pri sredstvu pripoznane izgube zaradi oslabitve – razen dobrega imena – v prejšnjih obdobjih ni več ali se je zmanjšala, poslovni subjekt upošteva najmanj naslednja znamenja: Iz zunanjih virov informacij: a) v obdobju se je tržna vrednost sredstva pomembno povečala; b) v obdobju so se pojavile ali se bodo v bližnji prihodnosti pojavile pomembne spremembe v tehnološkem, tržnem, gospodarskem ali pravnem okolju, v katerem deluje poslovni subjekt, ali na trgu, ki mu je sredstvo namenjeno, z ugodnim vplivom na poslovni subjekt; c) v obdobju so se zmanjšale tržne obrestne mere ali druge tržne mere donosnosti naložb, ta zmanjšanja pa bodo verjetno vplivala na diskontno mero, uporabljeno pri izračunu vrednosti pri uporabi, in bistveno povečala nadomestljivo vrednost sredstva. Iz notranjih virov informacij: d) v obdobju so se pojavile ali se v bližnji prihodnosti pričakujejo pomembne spremembe obsega ali načina sedanje ali pričakovane uporabe sredstva z ugodnim vplivom na poslovni subjekt. Te spremembe vključujejo stroške izboljšanja ali povečanja storilnosti sredstva ali reorganiziranja delovanja, ki mu sredstvo pripada; e) iz notranjega poročanja

Računovodenje v primeru likvidacije ali/in stečaja

Categories: ANALIZA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, KNJIGOVODSTVO, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, SRS 37 - Računovodske rešitve v podjetjih v stečaju ali likvidaciji|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

Računovodenje v primeru likvidacije ali stecaja

Upniški viri financiranja (dolgovi) – opredelitev

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , |

Upniški viri financiranja (dolgovi) - opredelitev Dr. Branko Mayr   Upniški viri pomenijo obveznost poslovnega subjekta z določenim rokom zapadlosti. Lastnosti upniških virov prikazujemo na dolgoročnih bančnih posojilih in kratkoročnih poslovnih obveznostih v spodnji tabeli. Tabela: Značilnosti dolgoročnih upniških virov na primeru bančnih posojil in kratkoročnih upniških virov na primeru poslovnih obveznosti Pravilo Dolgoročni upniški viri – bančna posojila Kratkoročni upniški viri – poslovne obveznosti Obstaja obveznost poslovnega subjekta Poslovni subjekt ima obveznost odplačila prejetega posojila. Poslovni subjekt je v preteklosti sprejel blago, storitev ali drugo ugodnost. Izvira iz preteklega dogodka Poslovni subjekt je prejelo kredit od banke. Storitev ali blago je bilo prejeto. Pričakovano zmanjšanje sredstev Poslovni subjekt bo plačeval glavnico in obresti v daljšem obdobju od enega leta. Plačilo prejetega blaga ali storitev v kratkem časovnem obdobju, prej kot v enem letu. Vir: prilagojeno po: IAB Level 4 Diploma in Accounting to International Standards; Dawn Weeden. IAB Qualifications for Business, London, Kent 2008; stran 95. Kot vir financiranja ustrezajo tudi oblikovane rezervacije in pasivne časovne razmejitve.  

Dejavniki izbora ponudnika (financerja)

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|

Dejavniki izbora ponudnika (financerja) Dr. Branko Mayr Pri izboru ponudnika (financerja) upoštevamo vsaj naslednje dejavnike (tabela):   Nekateri dejavniki izbora ponudnika (financerja) Dejavnik Vsebina Kreditna (zaupanjska) sposobnost poslovnega subjekta Poslovni subjekti za svoje poslovanje potrebujejo tuje vire financiranja. Kreditodajalci so previdni in preverjajo kreditno sposobnost kreditojemalcev. Kreditno sposoben je poslovni subjekt, ki je sposobno najeto posojilo tudi vrniti. Eno od orodij merjenja kreditne sposobnosti je tudi prispevek za kritje. Ocena poslovnega partnerja Podobno kot kreditodajalci morajo razmišljati tudi poslovni subjekti, ko vstopajo v poslovne odnose. Poslovnega partnerja morajo oceniti in ugotoviti, ali mu smejo zaupati. Oblikovana sodba o kreditni sposobnosti oziroma finančni moči poslovnega partnerja je dobra podlaga za oblikovanje poslovnih odločitev. Metode izračuna cene vira financiranja Pri odločitvah o pridobivanju virov financiranja je pomembno poznavanje metod izračuna cene vira financiranja. Vsi vemo, da so najdražji lastniški viri financiranja. Za izračunavanje njihove cene obstajajo različne metode. Prav tako je pomembno poznavanje metod izračunavanja cene upniških virov financiranja (sestavina cene, obrestna mera po davkih, metode obrestovanja). Kaj imamo raje: denar danes ali denar jutri? Odgovor je preprost. Danes! Ali to vedno drži? Odgovor poiščemo s pomočjo izračunov časovne vrednosti denarja (prihodnja vrednost: eno obdobje, več obdobij, sedanja vrednost: eno obdobje, več obdobij, sedanja vrednost pričakovanih denarnih tokov kot metoda odločanja o naložbi).    

Predstavljanje kapitala

Categories: MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZKRITJA, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: |

PREDSTAVLJANJE KAPITALA Dr. Branko Mayr   Vsebine predstavljanja kapitala na kratko povzamemo: Celotni kapital poslovnega subjekta je opredeljen z zneski, ki so jih vložili lastniki, in z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Sestavljajo ga: vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja in prehodno še nerazdeljeni čisti dobiček ali še neporavnana čista izguba poslovnega leta. Osnovni kapital se razčlenjuje na kapitalske deleže, ki jih imajo uskupinjeni poslovni subjekti, in na kapitalske deleže, ki jih imajo drugi.

Vrste finančnih instrumentov

Categories: POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

1_1.1_020.5_2 VRSTE FINANČNIH INSTRUMENTOV_AKP

Razvrščanje finančnih instrumentov glede na njihovo merjenje

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , |

1_1.1_020.5.3 FINANCNI INSTRUMENTI GLEDE NA MERJENJE_15072013 AKP

Viri financiranja poslovnoprocesnih prvin

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , |

VIRI FINANCIRANJA POSLOVNOPROCESNIH PRVIN Dr. Branko Mayr Za financiranje prvin poslovnega procesa potrebujemo vire financiranja. Ti so lahko: a) lastniški (lastniški kapital) in/ali b) upniški (dolgoročni in kratkoročni). Velja temeljno načelo, da ima vsako sredstvo svoj vir financiranja. Pomembna je struktura virov financiranja (glede na namen in rok vezave). Napake v strukturi financiranja so lahko za podjetje usodne (govorimo o krizi financiranja).

Predmeti dela

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , |

Predmeti dela se v poslovnem procesu porabljajo in so v poslovnem procesu praviloma kratkoročno. Tipična pojavna oblika predmetov dela je material ali surovina. Računovodsko govorimo o zalogah surovin in materiala[1]. Te zaloge so opredeljene kot kratkoročna sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri opravljanju dejavnosti (proizvajanju proizvodov ali opravljanju storitev ali prodana v okviru rednega poslovanja). Zaloge surovin in materiala so količine v skladiščih, v dodelavi in predelavi ter na poti od dobavitelja, če jih je kupec že prevzel. Računovodsko se med material všteva tudi drobni inventar z dobo koristnosti do enega leta, lahko pa tudi tisti z dobo koristnosti, daljšo od enega leta, če posamična vrednost ne presega ogovorjene vrednosti (trenutno 500 evrov). [1] Zaloge obravnavata Mednarodni računovodski standard 2 in Slovenski računovodski standard 4.

Obračun (udenarjanje učinkov in obračun poslovanja)

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAZKRITJA, RAZVRŠČANJE, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

0_3_2 OBRAČUN (UDENARJENJE UČINKOV IN OBRAČUN POSLOVANJA)