RAČUNOVODSTVO

SPLETNA REVIJA O RAČUNOVODSTVU

Stroški in uspešnošt poslovanja

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, FOREZNIČNE PREISKAVE V FINANCAH IN RAČUNOVODSTVU, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, MONOGRAFIJA, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja, OBRAČUNAVANJE, POSLOVANJE, RAZKRITJA, RAZRED 4 – STROŠKI, RAZRED 7 – ODHODKI IN PRIHODKI ODHODKI, RAZRED 8 – POSLOVNI IZID, SRS, SRS, STANDARDI, STROŠKI DELA|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

Knjiženje – denarno poslovanje, terjatve

Categories: 10 – DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN TAKOJ UDENARLJIVI VREDNOSTNI PAPIRJI, 11 – DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH INŠTITUCIJAH, 12 – KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV, 13 – DANI KRATKOROČNI PREDUJMI IN VARŠČINE, KNJIGOVODSTVO, KONTNI OKVIR, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 1 – KRATKOROČNA SREDSTVA - RAZEN ZALOG - IN KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, SRS, SRS 5 - Terjatve, SRS 7 - Denarna sredstva, STANDARDI|

Ponazoritve knjiženja DENARNO POSLOVANJE _ TERJATVE

Knjiženje: opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena dolgoročna sredstva, dolgoročne aktivne časovne razmejitve, finančne naložbe, naložbene nepremičnine

Categories: 01 – NALOŽBENE NEPREMIČNINE, 02 – NEPREMIČNINE, 03 – POPRAVEK IN OSLABITEV VREDNOSTI NEPREMIČNIN, 04 – OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, 05 – POPRAVEK IN OSLABITEV VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV, 06 – DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE RAZEN POSOJIL, 07 – DANA DOLGOROČNA POSOJILA IN TERJATVE ZA NEVPLAČANI VPOKLICANI KAPITAL, KNJIGOVODSTVO, KONTNI OKVIR, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, SRS, SRS 1 - opredmetena osnovna sredstva, SRS 2 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, SRS 3 - Finančne naložbe, STANDARDI|

Ponazoritve knjiženj _ OS Ponazoritve knjiženj OS_NAL NEP_FN_NDS

Nepremičnine – kombinirana raba

Categories: 01 – NALOŽBENE NEPREMIČNINE, 02 – NEPREMIČNINE, KNJIGOVODSTVO, KONTNI OKVIR, MRS 40 Naložbene nepremičnine, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, SRS, SRS 6 - Naložbene nepremičnine, STANDARDI|Tags: , , |

Pri nekaterih nepremičninah je en del posedovan, da bi prinašal najemnine ali da bi se povečevalavrednost dolgoročnih naložb, drugi del pa za uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju blaga ali storitev,ali za pisarniške namene. Če je takšna dela mogoče prodati ločeno (ali dati ločeno v finančni najem), juposlovni subjekt obračunava ločeno. Če delov ni mogoče prodati ločeno, je nepremičnina naložbenanepremičnina le, če je za uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju blaga ali storitev ali za pisarniškenamene posedovan nepomemben del. Kaj je pomembno določajo računovodski standardi v vsebini, da je pomembno takrat, ko je bolj pomembno kot nepomembno.

Mednarodni standardi revidiranja (MSR)

Categories: FOREZNIČNE PREISKAVE V FINANCAH IN RAČUNOVODSTVU, NADZOR, STROKOVNE PODLAGE, ZUNANJA REVIZIJA|Tags: , , , , |

Mednarodni standardi revidiranja: 1. Slovar Razlagalni slovar   2. Mednarodni standardi obvladovanja kakovosti MSOK 1: Obvladovanje kakovosti v podjetjih, ki opravljajo revizije in preiskave računovodskih izkazov ter druge posle dajanja zagotovil in sorodnih storitev   3. Mednarodni standardi revidiranja MSR 200: Glavni cilji in izvajanje revizije v skladu z MSR MSR 210: Dogovarjanje o pogojih za revizijske posle MSR 220: Obvladovanje kakovosti revizije računovodskih izkazov MSR 230: Revizijska dokumentacija MSR 240: Revizorjeve naloge, povezane z obravnavanjem prevar pri reviziji računovodskih izkazov MSR 250: Upoštevanje zakonov in drugih predpisov pri reviziji MSR 260: Obveščanje pristojnih za upravljanje MSR 265: Obveščanje o pomanjkljivostih pri notranjem kontroliranju MSR 300: Načrtovanje revizije računovodskih izkazov MSR 315: Prepoznavanje in ocenjevanje tveganj pomembno napačne navedbe s pomočjo poznavanja organizacije in njenega okolja MSR 320: Pomembnost pri načrtovanju in izvajanju revizije MSR 330: Revizorjevi odzivi na ocenjena tveganja MSR 402: Revizijske presoje pri uporabi storitvene organizacije MSR 450: Ovrednotenje med revizijo ugotovljenih napačnih navedb MSR 500: Revizijski dokazi MSR 501: Revizijski dokazi – Posebne presoje za izbrane postavke MSR 505: Zunanje potrditve MSR 510: Začetni revizijski posli – Začetna stanja MSR 520: Analitični postopki MSR 530: Revizijsko vzorčenje MSR 540: Revidiranje računovodskih ocen, vključno z računovodskimi ocenami poštene vrednosti, in z njimi povezanimi razkritji MSR 550: Povezane stranke MSR 560: Kasnejši dogodki MSR 570: Delujoče podjetje MSR 580: Pisne predstavitve MSR 600: Posebne presoje – Revizije računovodskih izkazov skupin (vključno z delom revizorjev sestavnih delov) MSR 610: Uporaba dela notranjih revizorjev Prenovljeni MSR 610 MSR 620: Uporaba dela revizorjevega veščaka MSR 700: Oblikovanje mnenja in poročanje o računovodskih izkazih MSR 705: Prilagoditve mnenja v poročilu neodvisnega revizorja MSR 706: Odstavki o poudarjanju zadev in o drugih zadevah MSR 710: Primerjalne informacije MSR

Stroški amortizacije – njihova obravnava po SRS

Categories: RAČUNOVODSTVO, SRS, SRS 1 - opredmetena osnovna sredstva, SRS 13 - Stroški amortizacije, SRS 2 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, STANDARDI|Tags: , , , , , , |

RAČUNOVODSTVO GOSPODARSKIH DRUŽB AMORTIZACIJA

Plačilo terjatve z nepremičnino na osnovi izvensodne poravnave

Categories: 02 – NEPREMIČNINE, 09 – TERJATVE ZA ODLOŽENI DAVEK TER TERJATVE DO SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN DO NOSILCEV KMEČKIH GOSPODINJSTEV, 12 – KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV, 67 – NEKRATKOROČNA SREDSTVA (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO, KNJIGOVODSTVO, KONTNI OKVIR, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZRED 1 – KRATKOROČNA SREDSTVA - RAZEN ZALOG - IN KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, RAZRED 6 – ZALOGE PROIZVODOV, STORITEV, BLAGA IN NEKRATKOROČNIH SREDSTEV (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO, SRS, SRS 1 - opredmetena osnovna sredstva, SRS 5 - Terjatve, STANDARDI, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , , , |

Plačilo terjatve z nepremičnino na osnovi izvensodne poravnave

Revizijska sled

Categories: NADZOR, POJMI, POSLOVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , |

Revizijska sled je podroben dokumentiran popis kateregakoli procesa od sprožitve pobude začetka procesa do njegovega zaključka. Zajema listine in druge podlage, ki omogočajo sledljivost in vidni pregled nad celotnim procesom izvedbe ter omogoča zadostitev potrebam nadzora in revidiranja, ko se s shranjenimi dokumenti dokazuje potek, pravilnost in celovitost izvajanja operacije. Nekatere definicije revizijske sledi so[1]: a) iSlovar : dnevnik z zapisi o operacijah nad poslovnimi podatki b) SSKJ (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU): ni zapisa c) Merriam - Webster : „a record of a sequence of events (as actions performed by a computer) from which a history may be reconstructed  (zaporedni zapis dogodkov, ki omogoča rekonstrukcijo) d) Wikipedia (UK): „An audit trail (also called audit log) is a security - relevant chronological record, set of records, and/or destination and source of records that provide documentary evidence of the sequence of activities that have affected at any time a specific operation, procedure, or event“ e) ISACA : Pojmovnik ISACA – angleško / slovenski (2013) A visible trail of evidence enabling one to trace information contained in statements or reports back to the original input source (Vidna sled dokazov, ki omogoča sledljivost informacij v trditvah ali poročilih nazaj do izvora). f) ISO/IEC 27001:2005 – Audit trail = Presojna sled Revizijska sled je vrsta zapisa - dnevnik, ki omogoča nadzor v smislu varovanja informacij nad beleženjem aktivnosti, obdelavami nad podatki, drugimi zapisi in aktivnostmi, ki jih izvajajo uporabniki, programi in vzdrževalci. Računovodski vidik revizijske sledi je mogoče opredeliti kot zapise, ki omogočajo, da se posamezni poslovni dogodek, ki ga predstavlja zapis v računovodske razvide, lahko sledi do njegovega nastanka. Gre za podatke in informacije, ki zagotavljajo, da se posamezna postavka poslovnega poročila lahko razčleni na

Knjigovodenje projektov

Categories: DEJAVNOST, JAVNI SEKTOR, KNJIGOVODSTVO, NAČRTOVANJE, POROČANJE, POSLOVANJE, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, RAZVRŠČANJE|Tags: , , , , , , , |

Pogosto se pri evidentiranju projektov (evropski projekti, razvojni projekti itd.) srečujemo s problemom strokovno utemeljenega evidentiranja, to je evidentiranja, ki bo zadostilo poročevalskim zahtevam in pravilom ločenega evidentiranja stroškov po dejavnostih. V sestavku predstvaljamo nekaj izhodišče takega evidentiranja. Možni strokovno utemeljeni način spremljanja projektov obravnavajo:Navodila za upravičence razvojnih centrov slovenskega gospodarstva V zvezi s spremljanjem projektov je pomembno ločeno evidentiranje dejavnosti. O tem lahko preberete več v članku, ki obravnava ločeno evidenitranje dejavnosti.  

SREDSTVA V UPRAVLJANJU (SRS 36)

Categories: ENOTNI KONTNI NAČRT (EKN), KNJIGOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO, SRS, SRS 36 - Računovodske rešitve v nerpidobitnih organizacijah - pravnih osebah zasebnega prava, STANDARDI, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , , |

Vprašanje: Ali lahko opremo izročimo izvajalcu javne službe v upravljanje? Odgovor: Če izhajamo iz določil Slovenskega računovodskega standarda 36 (2006) (v nadaljevanju SRS 36), Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah – pravnih osebah zasebnega prava, 28. člena Zakona o računovodstvu in določil o vsebini skupine kontov 09 Enotnega kontnega načrta (v nadaljevanju EKN), razumemo, da SRS 36, več ne poznajo pojma sredstva v upravljanju, Zakon o računovodstvu in Enotni kontni načrt, pa jih obravnavajo. Pri našem stališču se v takih primerih še vedno uporablja institut sredstev upravljanju. Izhajamo iz dejstva, da je lex specialis Zakon o računovodstvu, ki se na področjih, ki jih ne rešuje avtonomno, sklicuje na SRS. Glede na navedeno, menimo, da lahko izročite svoja sredstva tistim, ki računovodijo po zakonu o računovodstvu in uporabljajo EKN v upravljanje.  

Nekratkoročna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo

Categories: 21 – OBVEZNOSTI, VKLJUČENE V SKUPINO ZA ODTUJITEV, 67 – NEKRATKOROČNA SREDSTVA (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO, 76 – POSLOVNI PRIHODKI, ENOTNI KONTNI NAČRT (EKN), KNJIGOVODSTVO, KONTNI OKVIR, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja, MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 2 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, RAZRED 6 – ZALOGE PROIZVODOV, STORITEV, BLAGA IN NEKRATKOROČNIH SREDSTEV (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO, RAZRED 7 – ODHODKI IN PRIHODKI ODHODKI, SRS, STANDARDI|Tags: , , , , |

Nekratkoročna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo   

Čista sedanja vrednost meglene prihodnosti

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, POSLOVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , |

Znano je, da za odločitve o investicijah niso zadostni samo izračuni na podlagi predvidenih denarnih tokov. Rezultati teh metod so občutljivi na uporabljene napovedi in samo stopnjo zaupanja v te napovedi. Zato moramo predpostavke preveriti in obravnavati odločitev v kontekstu strategije podjetja. V članku obravnavamo težave pri pripravi informacij za odločitve o investicijah in prikazujemo orodja s področja teorije omejitev, ki omogočajo odločevalcem in pripravljavcem informacij lažjo medsebojno komunikacijo strategije in njenih predpostavk. Več o tem preberite v spodnjem prispevku. Čista sedanja vrednost

Ločeno evidentiranje dejavnosti

Categories: DAVEK NA DOHODEK, DAVKI, DEJAVNOST, JAVNI SEKTOR, KNJIGOVODSTVO, NAČRTOVANJE, NADZOR, OBRAČUNAVANJE, POROČANJE, POSLOVANJE, PRIPOMOČKI, RAČUNOVODSTVO, STANDARDI|Tags: , , , , , , , , , , , , , |

UVOD: Strokovna pravila računovodenja, predpisi o izvajanju javnih služb in predpisi o izvajanju dejavnosti, ki se financirajo iz proračunskih virov, zahtevajo ločeno evidentiranje dejavnosti namensko financiranih dejavnosti od dejavnosti, ki se financirajo na trgu. Najenostavnje lahko zavezance za ločeno evidentiranje opredelimo kot tiste, ki računovodijo v skladu s SRS 35 ali SRS 36. Občutljiva razmerja so povezana s sočasnim izvajanjem: dejavnosti, ki so financirane za javnimi viri (izvajalci javne službe, posredni proračunski uporabniki itd.); dejavnosti, ki se opravljajo za trg (razne storitve, najemi, izvajanje raziskovalnih projektov, izvajanje izrednega študija, izvajanje plačljivih zdravstvenih storitev itd.). Napačna alokacija stroškov, odhodkov ali prihodkov lahko privede do nenamenske porabe namenskih virov financiranja. Opozoriti velja še na vsebino tako imenovanh "posebnih storitev", to je storitev, ki se izvajajo z javno financiranimi kapacitetami (npr. izvajalec javne službe izvaja posamezne storitve s sredstvi, ki so kupljena iz namenskih javnih virov; dodatno zaračunavanje storitev odvoza smeti različnim podjetjem itd). PRIHODKI: Prihodki iz naslova posameznih aktivnosti (dejavnosti) morajo biti jasno razvidni in razporejeni na aktivnosti na katere se nanašajo (javna služba, najemnine, prodaja prehrane zunanjim, prodaja prehrane zaposlenim,….). STROŠKI IN ODHODKI: Stroški se razporejajo po naravnih vrstah stroškov, in sicer: A) Stroški amortizacije (nastajajo zaradi prenašanja nabavne vrednosti amortizirljivega sredstva na poslovne učinke in se obračunajo kot zmnožek amortizacijske osnove in amortizacijske stopnje). B) Stroški materiala (obsegajo zlasti stroške osnovnega in pomožnega materiala, živil, energije, materiala za čiščenje in vzdrževanje, pisarniškega materiala in strokovne literature ….). C) Stroški dela (obsegajo vse stroške, ki nastajajo v zvezi z zaposlenimi: od plač in nadomestil plač do prispevkov in davkov, dodatnih zavarovanj zaposlenih in povračil stroškov ter prejemkov zaposlenih). D) Stroški storitev (stroški v zvezi z opravljanjem dejavnosti, najemnine, stroški vzdrževanja in čiščenja, komunalne in prevozne storitve,

Slabitev finančnih naložb

Categories: RAČUNOVODSTVO, SRS, SRS 3 - Finančne naložbe, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , |

Vprašanje: Sprašujete glede mnenja o vrednotenju naložb oziroma o potrebi po slabitvi v vaši odvisni družbi glede na to, da obstaja verjetnost, da bo ena izmed bank vložila postopek za pričetek stečaja te družbe. Družba ima sedež v tujini, kjer po vašem poznavanju zakonodaje začetek stečaja pomeni izvedbo postopkov v dveh korakih, in sicer: najprej se pripravi načrt finančne reorganizacije (podobno kot pri nas prisilna poravnava), s katerim se mora strinjati večina upnikov, šele če ta postopek ne uspe, se začne druga faza - stečaj oziroma bankrot, kot to imenujejo Srbi. Družba je v letu 2010 izvedla slabitev naložbe v svojo odvisno družbo na temelju opravljenih cenitev premoženja te družbe za potrebe priprave lastnega načrta finančne reorganizacije. Slabitev je bila opravljena v takšni višini, da sta bila pripadajoča vrednost kapitala odvisne družbe in vrednost izkazane naložbe v družbi usklajena.  Odvisna družba vrednoti svoje naložbe po nabavni vrednosti v skladu s SRS 3. Odgovor: V nadaljevanju povzemamo določila SRS 3 v točkah, ki govorijo o vrednotenju naložb: »3.25. Na vsak dan bilance stanja je treba oceniti, ali obstaja kak nepristranski dokaz morebitne oslabljenosti finančne naložbe ali skupine finančnih naložb. Če tak dokaz obstaja, je treba finančno naložbo prevrednotiti zaradi oslabitve. Izgube zaradi oslabitve nastanejo, in zaradi tega je treba naložbo prevrednotiti, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka (dogodkov) po začetnem pripoznanju finančne naložbe, ki vpliva(jo) na ocenjene prihodnje denarne tokove finančne naložbe ali skupin finančnih naložb, ki jih je možno zanesljivo oceniti.» Ocenjene prihodnje denarne tokove lahko oceni cenilec vrednosti podjetij. Ker pa podjetja običajno nimajo teh strokovnjakov v podjetju, morajo angažirati zunanje izvajalce, ki pomenijo dodaten strošek. Iz tega razloga je Slovenski inštitut za revizijo sprejel Pojasnilo 1 k SRS 3 – Oslabitev

Pravila javnega računovodstva

Categories: JAVNI SEKTOR, RAČUNOVODSTVO|Tags: , |

Pomembnejša navodila iz javnega računovodstva: Pojasnila v zvezi s 15. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških Navodilo za pripravo zbirne bilance stanja državnega proračuna Knjiženje javno zasebnega partnerstva Podatki, potrebni za popis, ki jih pripravi in posreduje računovodska služba neposrednega proračunskega uporabnika Navodilo v zvezi z obračuni stroškov službenih potovanj Navodilo računovodske obravnave poslov za tuj račun Navodilo za e-podpisovanje dokumentov in preverjanje e-podpisa Navodilo za izpolnjevanje obrazca »Usklajevanje medsebojnih terjatev in obveznosti za sredstva v upravljanju na dan 31.12.2013« Usklajevanje medsebojnih terjatev in obveznosti za sredstva v upravljanju po stanju na dan 31.12.2013 Navodilo za izpolnjevanje obrazca »Uskladitev premoženja prenesenega v last s stanjem sklada tega premoženja po stanju na dan 31.12.2013« Uskladitev premoženja prenesenega v last s stanjem sklada tega premoženja po stanju na dan 31.12.2013 Navodilo za izpolnjevanje obrazca »Uskladitev premoženja prenesenega javnemu skladu s stanjem sklada tega premoženja po stanju na dan 31.12.2013« Uskladitev premoženja prenesenega javnemu skladu s stanjem sklada tega premoženja po stanju na dan 31.12.2013 Izobraževanje računovodij javnega sektorja Brošura Prijavnica Navodilo za pripravo odredb v zvezi z uvedbo EUR in zaključkom leta Obvestilo v zvezi z 75. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov Protokol izmenjave podatkov o realizaciji iz dislociranih strežnikov Navodilo prekrškovnim organom za odpiranje prehodnih podračunov in vodenje evidenc glob in stroškov postopka na podlagi zakona o prekrških Sheme knjiženja Obrazci za računovodske izkaze Vprašanja in odgovori glede letnega popisa oziroma inventure Navodilo v primerih prenosa pravice upravljanja z upravljalca na novega upravljalca Navodilo za hrambo knjigovodskih listin, poslovnih knjig in letnih poročil

Ključni predpisi za računovodenje javnega sektorja

Categories: javni sektor, PREDPISI (nekateri), RAČUNOVODSTVO|Tags: , , |

Posredujemo neuradna prečiščena besedila najpomembnejših predpisov s področja računovodneja javnega sektorja. Zakon o računovodstvu Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Ur.l. RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06, 120/07, 112/09 in 58/10) Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur.l. RS, št. 112/09 in 58/10) Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur.l. RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10 in 60/10) Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu zakona o računovodostvu (Ur.l. RS, št. 117/02 in 134/03 Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Ur.l. RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09 in 58/10) Pravilnik o poslovanju upravnih enot ter uprav, uradov in inšpektoratov, ki so upravni organi v sestavi ministrstev in imajo svoje enote na lokalnih ravneh (Ur.l. RS, št. 26/03 in 116/03) Pravilnik o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin (Ur.l. RS, št. 26/03, 117/05, 120/07, 32/08 in 101/10 ) Obrazec premoženjske bilance Premoženjska bilanca neposrednega uporabnika proračuna Premoženjska bilanca občine Premoženjska bilanca države Konsolidirana premoženjska bilanca države in občin Pravilnik o računovodstvu Operativni postopki pri vodenju poslovnih knjig neposrednih proračunskih uporabnikov državnega proračuna Pravilnik o načinu vpisovanja podatkov, potrebnih za spremljanje izvrševanja proračuna, v plačilna navodila (Ur.l. RS, št. 120/07)

Letni popis in inventura

Categories: KONTROLE V PROCESU IZVAJANJA, NADZOR, popis in inventura, RAČUNOVODSTVO, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , |

V članku prikazujemo vprašanja in odgovore o letnem popisu oziroma inventuri. Vprašanja so vezana na javni sektor. Objavljena so na spletnih stranh Ministrstva za finance . Tukaj jih ponavljamo: Ali so v popisnih komisijah kot člani lahko zunanji pomočniki, ne samo zaposleni (npr. študenti po študijski napotnici)? Člani popisnih komisij so lahko tudi nezaposleni. Tako so lahko člani tudi zunanji sodelavci, ki poznajo delovanje proračunskega uporabnika. Nesmiselno pa je, da bi za izvedbo tega posla sklepali pogodbe o delu z osebami, ki nimajo prav nikakršne povezave z proračunskim uporabnikom. Ali je vodja popisa lahko računovodski delavec? Lahko, ne more pa računovodski delavec izvajati popisa sredstev, za katere je sam odgovoren, npr. blagajnik ne more biti član popisne komisije za popis gotovine v blagajni, lahko pa je član popisne komisije za popis osnovnih sredstev. Katere podatke naj vsebujejo popisni listi, ki jih računovodstvo da inventurni komisiji? Vsebina popisnih listov je odvisna od tega, za katera sredstva oz. vire sredstev gre. Za popis osnovnih sredstev je na popisnem listu navedena inventarna številka, naziv ter nahajališče osnovnega sredstva, ne sme pa biti tam vrednosti, količina pa je tako ali tako znana. - Za popis terjatev in obveznosti je vsebina popisnih list – naziv poslovnega partnerja z navedbo – specifikacijo vseh neplačanih prejetih oz. izdanih faktur. - Za popis naložb, je vsebina popisnih list – naziv poslovnega partnerja, skupni znesek skupaj s specifikacijo posameznih poslovnih dogodkov. - Podobno pa je tudi za vse vrste terjatev in obveznosti iz naslova prejetih in danih posojil. - Za popis materiala je vsebina popisnih list – naziv materiala, lahko tudi vrednost za osnovno enoto količine, ne more pa biti skupna vrednost. Enako velja tudi za drobni inventar, gotove proizvode, trgovsko blago. Kdaj damo

Zakon o računovodstvu

Categories: DEJAVNOST, RAČUNOVODSTVO|Tags: , |

Zakon o računovodstu ureja vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil za proračun in proračunske uporabnike ter za pravne osebe javnega prava in pravne osebe zasebnega prava (v nadaljnjem besedilu: pravne osebe), ki ne vodijo poslovnih knjig na podlagi zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98 in 6/99), zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) in zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95 in 49/98 - odločba US). Zakon ureja tudi revidiranje letnih računovodskih izkazov izvajalcev, ki opravljajo gospodarske javne službe. Pravne osebe morajo voditi poslovne knjige in izdelati letna poročila v skladu z določbami tega zakona in drugimi predpisi, s kodeksom računovodskih načel ter slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljnjem besedilu: računovodski standardi). Računovodske standarde izdaja Slovenski inštitut za revizijo, ustanovljen na podlagi zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93).   Prečiščeno besedilo, veljavno 1. 1. 2014, prikazujemo na povezavi: ZAKON O RAČUNOVODSTVU.

Podatki za obračun plač in drugih prejemkov iz dela

Categories: 47 – STROŠKI DELA, SRS 15 - Stroški dela in stroški povračil zaposlencem|Tags: , , , , , , , , |

V prispevku se navezujemo na celovit pregled podatkov, ki jih delodajalci potrebujejo za obračun vseh prejemkov iz dela. Objavljajo se v Plačnem kažipotu, ki se objavlja na spletnih straneh Gospodarske zbornice Slovenije . Podatki za obračun plačin drugih prejemkov iz dela   Podatki o plačah, ki jih morajo upoštevati samostojni podjetnik, so objavljeni na spletnih straneh Območne Obrtno podjetniške zbornice Celje, v področju Podatki za obračun plač. Podatki za obračun plač za delavce pri s.p.   Dnevnice za tujino (Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino)      

DDV – Storitve

Categories: DAVKI, DDV, RAČUNOVODSTVO|

Storitve na plovilu, namenjenem plovbi na odprtem morju PRVA SITUACIJA Podjetje iz Slovenije, davčni zavezanec SI-1, opravlja storitve - vzdrževanje oziroma popravila lesenih površin (polaganje novega parketa, obnova vgradnega pohištva ipd.) v Nemčiji na ladji, ki je začasno zasidrana v pristanišču, sicer pa namenjena plovbi na odprtem morju in opravljanju komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti – svojo storitev SI-1 zaračuna podjetju v Nemčiji DE-1, ki je glavni izvajalec remontnih del na tej ladji. Zanima nas, kako slovenski davčni zavezanec (SI-1) pravilno izstavi račun nemškemu podjetju (DE-1). Mnenja smo, da slovenskega ddv-ja ne zaračunamo, ne vemo pa, ali se sklicujemo na točko c) 53. člena ZDDV-1 ali gre za oprostitev po 25. členu – splošno pravilo pri opravljanju storitev. DRUGA SITUACIJA Naše podjetje (SI-1) najame drugo slovensko podjetje (SI-2) kot podizvajalca za enaka dela na tej isti ladji v Nemčiji. Podizvajalec (SI-2) opravljena dela na tej ladji zaračuna nam (SI-1). Vprašanje: Ali po splošnem pravilu SI-2 zaračuna DDV naročniku SI-1 ali se tudi on lahko sklicuje na 53. člen ZDDV-1, točka c), in od storitev ne obračuna slovenskega DDV-ja. ODGOVOR Uvodoma navajam določilo točk a) in c) 53. člena ZDDV-1: Plačila DDV so oproščene naslednje transakcije v zvezi z mednarodnim prevozom: a) dobava blaga za oskrbovanje z gorivom in drugo oskrbovanje plovil za plovbo na odprtem morju, ki opravljajo prevoz potnikov za plačilo ali so namenjena za opravljanje komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti, ter plovil za reševanje ali pomoč na morju ali za priobalni ribolov, razen za oskrbovanje plovil za priobalni ribolov; c) dobava, izboljšave, popravilo, vzdrževanje, zakup in najem plovil iz točke a) 53. člena ter dobava, najem, popravilo in vzdrževanje opreme, vključno z ribiško opremo, ki je vgrajena ali se pri tem uporablja; V

Nekaj o temeljih organiziranja računovodstva

Categories: ORGANIZIRANJE, POSLOVANJE|Tags: , , , , |

Članek opredeljuje organiziranje računovodstva kot poslovodno nalogo, ki je usmerjena v podporo doseganju ciljev informacijskega sistema združbe. Pri tem je treba upoštevati temeljna načela organiziranosti računovodstva in jasno opredeliti njegove naloge. Avtor s tega vidika kritično presoja nekatera nejasna oziroma dvoumna določila slovenskega Kodeksa računovodskih načel ter jih komentira z vidika ustrezne organizacijske teorije. V tem okviru predlaga tudi celovit pristop k obravnavanju računovodskih nalog z vidika treh razsežnosti računovodstva. Posebej obravnava strukturo nalog v računovodski službi, ki pogosto opravlja tudi neračunovodske naloge. Članek ponuja sistematični pristop, ki omogoča tudi ustrezne organizacijske rešitve. Temelji org rač-revija 2-2010   Vsebina se nadaljuje v članku: Org račun-revija 1-2011

Struktura kapitala in plačilna sposobnost podjetja

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, KAPITALSKA USTREZNOST, orodja analize, POSLOVANJE|Tags: , , , , , |

Prispevek obravnava optimalne strukture kapitala in njenega vpliva na plačilno sposobnost podjetja. Pri tem izpostavlja pomanjkljivosti teorije glavnega toka in z njo povezanih teorij, ki imajo izhodišče v tehtanju stroškov in koristi. Z vidika poslovodstva se kažejo predvsem v pomanjkanju modela informacij za odločanje o plačilni sposobnosti v prihodnosti. Avtor postavlja trditev, da je treba v primeru plačilne sposobnosti izhajati iz drugega izhodišča, to je neetičnost plačilne nesposobnosti. Zato ponuja pristop z oceno kapitalske ustreznosti, ki temelji na oceni potrebnega in dejanskega obratnega kapitala. Na tej osnovi predstavi celovit model optimalnega financiranja podjetja. STR KAPITALA-revija

Poslovni vzvod

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, orodja analize|Tags: , , , , , , , , |

Poslovni vzvod je obravnavan s teoretičnega in praktičnega vidika. V okviru teoretičnega vidika je prikazana statična in dinamična opredelitev poslovnega vzvoda in razlika med obema. Podrobneje so obravnavane možnosti ocen točke preloma in stopnje poslovnega vzvoda ter njihova povezava z razmerjem med stalnimi in spremenljivimi stroški in dobičkom pred odbitkom obresti in davkov – EBIT ter z denarnim tokom iz poslovanja. V okviru praktičnega vidika so obravnavani problemi prilagajanja računovodskih kategorij za potrebe analiziranja poslovnega vzvoda in oblikovanja ustreznih informacij. Posebej so prikazane tudi možnosti uporabe poslovnega vzvoda in njegove omejitve. Poslovni vzvod - revija

Tipologija poslovnih tokov

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, POJMI, POSLOVANJE, RAČUNOVODSTVO, SPLOŠNO|Tags: , , , , , |

Poslovni tok je opredeljen kot vsaka sprememba sredstev in/ali obveznosti do njihovih virov. Prispevek obravnava možnosti sistematičnega obravnavanja različnih tipov poslovnih tokov kot pomembnega orodja analize poslovanja. Poznavanje temeljnih značilnosti in izrazne moči tipičnih poslovnih tokov lahko prispeva k njihovi pravilnejši in učinkovitejši uporabi pri oblikovanju ustreznih informacij. Predložena tipologija poslovnih tokov je zasnovana na sedmih pomembnih značilnostih tokov in sicer: naziv toka, namen, analitične značilnosti, vrsta toka z vidika pojasnjevanja njegove izrazne moči, izvor podatkov, posebne lastnosti in omejitve, izvedene in povezane informacije. V nadaljevanju so obravnavne prednosti in slabosti poslovnih tokov kot pomembnega orodja analize poslovanja. Poslovni tokovi 2- revija

Temelji organiziranja računovodstva (nadaljevanje)

Categories: ORGANIZIRANJE, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , |

Članek vsebinsko pomeni nadaljevanje članka o temeljih organiziranja računovodstva, ki je bil objavljen v Poslovodnem računovodstvu št. 3/2010. Računovodstvo umešča v informacijski delni sistem in ga loči od temeljnih poslovnih funkcij, ki se raztezajo čez vse tri delne sisteme združbe. Računovodstvo zajema dele vseh štirih informacijskih funkcij, njegova druga razsežnost pa je njegova delitev na finančno računovodstvo in stroškovno računovodstvo. Sestavine računovodstva poveže v računovodsko spremljanje, poslovodno računovodstvo in računovodsko presojanje. Vidik delnih sistemov je uporabljen tudi za računovodski informacijski sistem. Tako dobimo štiri izvajalne funkcije, tri informacijske funkcije in tri poslovodne funkcije v računovodstvu. Vsaka od njih je posebej obravnavana. Org račun-revija 1-2011 Podlaga za ta članek je članek Temelji org rač-revija 2-2010

Namen računovodskih izkazov

Categories: POROČANJE, POSLOVANJE|Tags: , , , |

Članek obravnava namen obračunskih računovodskih izkazov, ki so pomembni tako za zunanje kot tudi za notranje uporabnike informacij. Informacije, ki jih nudijo računovodski izkazi, niso za vse uporabnike enako pomembne Različne vrste zunanjih in notranjih uporabnikov informacij imajo različne interese. Njihovo poznavanje je nujno za ustrezno informiranje in ohranjanje zaupanja v okolju in znotraj združbe. Obenem je dobro poznavanje metod in tehnike analiziranja računovodskih izkazov temeljnega pomena, saj omogoča v celoti izkoristiti izrazno moč računovodskih izkazov. Članek: Namen rač izk

Zasnova celovitega pristopa k oblikovanju in pojasnjevanju kazalnikov

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, orodja analize|Tags: , , , , |

Kazalnik je opredeljen kot relativno števil, ki ima določeno izrazno moč pri prikazovanju in pojasnjevanju določenih preteklih ali načrtovanih poslovnih dogodkih. Prispevek obravnava osnovna pravila oblikovanja in pojasnjevanja kazalnikov ter izhodišča za sistematično obravnavanja različnih tipov kazalnikov kot pomembnega orodja analize poslovanja. Poznavanje temeljnih značilnosti in izrazne moči tipov kazalnikov lahko prispeva k njihovi pravilnejši in učinkovitejši uporabi pri oblikovanju ustreznih informacij. Predložena tipologija kazalnikov je zasnovana na petih pomembnih značilnostih kazalnikov in sicer: osnovna značilnost, namen, izračunavanje, pojasnjevanje in povezovanje. Kazalniki 2- revija

Rast, zadolževanje in plačilna sposobnost podjetja

Categories: ANALIZA, KAPITALSKA USTREZNOST, orodja analize, POSLOVANJE|Tags: , , , , |

Prispevek obravnava povezanost vzdržne rasti podjetja z njegovo plačilno sposobnostjo in zadolženostjo. Avtor poudarja pomembnost analize kapitalske ustreznosti podjetja ob začetku planskega obdobja. Ta analiza naj pokaže morebitni primanjkljaj ali presežek obratnega kapitala podjetja. Drugi korak je ocena potrebe po dodatnem obratnem kapitalu v planskem obdobju. Obe oceni odgovarjata na vprašanje o sposobnosti podjetja za financiranje prihodnje rasti poslovanja in sposobnosti dolgoročnega zadolževanja. Slednje mora biti omejeno z načrtovano kapitalsko ustreznostjo podjetja, ki je odvisna predvsem od prihodnje dobičkonosnosti poslovanja. Z oceno ustreznega obratnega kapitala lahko podjetje oceni tudi svojo ustrezno stopnjo neto zadolženosti in ustrezno stopnjo neto zadolženosti.   Kap ustr zad. in rast-revija

Finančni vzvod – financial leverage

Categories: ANALIZA, orodja analize, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , , , , , |

Finančni vzvod je obravnavan s teoretičnega in praktičnega vidika. V okviru teoretičnega vidika je prikazana statična in dinamična opredelitev finančnega vzvoda ter razlika med obema. Obravnavani so kazalniki finančnega vzvoda, njegovo merjenje in njegov vpliv na dobičkonosnost lastniškega kapitala. Povezanost finančnega vzvoda s temelji poslovanja podjetja je prikazana z različnih vidikov, kot so denarni tok, tveganje, investiranje in rast podjetja, prestrukturiranje, vrednost podjetja in finančna politika podjetja. Posebej so obravnavane prednosti in slabosti finančnega vzvoda. Članek Finančni vzvod

Finance, finančna funkcija in finančna služba

Categories: ORGANIZIRANJE|Tags: , , |

V poslovni praksi, v strokovnih člankih različnih avtorjev in celo v nekaterih visokošolskih učnih programih, lahko zasledimo pojme finance, finančna funkcija in finančna služba v najrazličnejših pomenih. Ti pomeni se pogosto med seboj delno prekrivajo, hkrati pa ni jasnih ločnic med njimi, ki bi onemogočale nesporazume in olajšale pristop k organiziranju finančne funkcije in finančne službe v podjetju. Članek: Finance-revija1

Izhodišča etike v računovodstvu

Categories: SPLOŠNO|Tags: , , , |

Prispevek poudarja etični vidik kot nepogrešljivo razsežnost poslovodenja v vsaki združbi. Nato predstavlja temeljna izhodišča za normativno obravnavanje etike v računovodstvu. Pri tem izhaja iz splošnih opredelitev etike in moralnega delovanja ter jih razširi na področje računovodstva. Avtor oblikuje celovit model poklicne etike v računovodstvu, ki zajema 33 področij možnih vrst etičnih dilem. Pri tem izhaja iz dveh zornih kotov: razmerij z vidika delnih sistemov (poslovodenje, informiranje in izvajanje) ter razmerij do deležnikov, združbe in zunanjih javnosti. Ugotavlja, da obstoječi Kodeks poklicne etike računovodje ne ustreza več v celoti sodobnim potrebam delavcev v računovodstvu. Etika v rač REVIJA

Du Pontov sistem kazalnikov

Categories: ANALIZA, orodja analize, POJMI, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , , |

DuPontov model kazalnikov je obravnavan s teoretičnega in praktičnega vidika. V okviru teoretičnega vidika je prikazan njegov razvoj in značilnosti. Pri tem so predstavljene njegove številne dopolnitve z različnih vidikov z dodatnimi kazalniki. Posebej je obravnavano njegovo pojasnjevanje, zlasti s pomočjo faktorja neto finančnega vzvoda. Uporabnost modela je prikazana še z drugih vidikov (npr. rast in vrednotenje podjetja). Avtor pokaže tako koristi kot tudi nevarnosti in omejitve modela. Članek: Du Pont- revija

Celotni vzvod

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, orodja analize, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , , , , |

Celotni vzvod je obravnavan s teoretičnega in praktičnega vidika. V okviru teoretičnega vidika je prikazana statična in dinamična opredelitev celotnega vzvoda. Obravnavani so kazalniki celotnega vzvoda, njegovo merjenje in njegov vpliv na dobičkonosnost lastniškega kapitala. Računsko in grafično je prikazana povezanost celotnega vzvoda s poslovnim in finančnim vzvodom. Posebej je obravnavan vpliv celotnega vzvoda na denarni tok, posebej pa vpliv na tveganje v poslovanju podjetja. Prikazan je celovit pogled na poslovni, finančni in celotni vzvod.   Več v članku:  Celotni vzvod - revija

Analiza in letno poročilo

Categories: ANALIZA, FINANČNO POSLOVANJE, POROČANJE, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO|

Sestavni del letnega poročila je poleg računovodskih izkazov tudi poslovno poročilo podjetja (ZGD, člen 60). Njegovo vsebino določa 70. člen Zakona o gospodarskih družbah, in sicer: »vsaj pošten prikaz razvoja poslovanja in položaja družbe«. Pod poštenim prikazom ZGD razume:2 1. Uravnoteženo in celovito analizo razvoja ter izidov poslovanja družbe in njenega finančnega položaja, ki ustreza obsegu ter kompleksnosti njenega poslovanja. 2. Analiza mora v obsegu, ki je potreben za razumevanje razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vsebovati ključne računovodske, finančne in, če je to potrebno, druge kazalce in kazalnike, ki vključujejo tudi informacije, povezane z varstvom okolja in zaposlenci. 3. Analiza vključuje ustrezno sklicevanje na zneske v računovodskih izkazih in potrebna dodatna pojasnila. Temu je potrebno (skladno z istim členom ZGD) dodati še:  vse pomembnejše poslovne dogodke po koncu poslovnega leta,  pričakovani razvoj družbe,  aktivnosti na področju raziskav in razvoja,  obstoj podružnic družbe. Podrobnosti so v spodnjem članku. Analiza in letno poročilo - revija

Neopredmetena sredstva – stroški spletne strani – Pojasnilo SOP 32

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih, MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), MRS 17 Najemi, MRS 2 Zaloge, MRS 36 Oslabitev sredstev, MRS 38 Neopredmetena sredstva, MSRP 3 Poslovne združitve|

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE ▼M5 — MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007) ▼B — MRS 2 Zaloge (kakor je bil popravljen 2003) — MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih — MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) (kakor je bil popravljen 2003) — MRS 17 Najemi (kakor je bil popravljen 2003) — MRS 36 Oslabitev sredstev (kakor je bil popravljen 2004) — MRS 38 Neopredmetena sredstva (kakor je bil popravljen 2004) — MSRP 3 Poslovne združitve VPRAŠANJE 1 V podjetju se lahko pojavi notranja poraba pri razvoju in delovanju lastne spletne strani za notranji in zunanji dostop. Spletna stran, ki je zasnovana za zunanji dostop, se lahko uporablja za različne namene, kot je uveljavljanje in oglaševanje izdelkov in storitev podjetja, opravljanje elektronskih storitev in prodaja izdelkov in storitev. Spletna stran, ki je zasnovana za notranji dostop, se lahko uporablja za shranjevanje usmeritev podjetja in podatkov o kupcih ter za iskanje koristnih informacij. 2 Stopnje razvoja spletne strani lahko opišemo takole: (a) načrtovanje – vključuje izvedbo študije izvedljivosti, opredelitev ciljev in zahtev, vrednotenje drugih možnost in izbiro preferenc; (b) razvoj aplikacije in infrastrukture – vključuje pridobitev imena domene, nakup in razvoj strojne in programske opreme, namestitev razvitih aplikacij in test izjemnih situacij; (c) razvoj grafičnega oblikovanja – vključuje oblikovanje videza spletnih strani; (d) razvoj vsebine – vključuje oblikovanje, nakup, pripravo in nalaganje informacij, ki so lahko tekstovne ali grafične, na spletno stran pred zaključkom razvoja oblikovanja spletne strani. Te informacije se lahko shranijo v ločenih bazah podatkov, ki so vključene v spletno stran (ali se do njih dostopa iz spletnih strani), ali so kodirane neposredno v spletne strani. 3 Ko

Prihodki – transakcije neposredne zamenjave, ki vključujejo storitve oglaševanja – Pojasnilo SOP 31

Categories: MRS 18 Prihodki, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE — MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake — MRS 18 Prihodki VPRAŠANJE 1 Podjetje (prodajalec) lahko sklene barter transakcijo, da opravi oglaševalske storitve v zamenjavo za oglaševalske storitve, ki jih prejme od svojega kupca (kupec). Oglasi so lahko prikazani na internetu ali na plakatnih mestih, predvajani po televiziji ali radiu, objavljeni v revijah ali prikazani v drugih medijih. 2 V nekaterih primerih med podjetji ne pride do izmenjave denarnih sredstev ali nadomestila. V nekaterih primerih pride tudi do zamenjave enakih ali približno enakih zneskov denarnih sredstev ali drugega nadomestila. 3 Prodajalec, ki opravlja oglaševalske storitve pri svojem rednem poslovanju, po MRS 18 pripozna prihodek iz barter transakcije, ki vključuje oglaševanje, takrat, ko, med drugimi merili, zamenjane storitve niso istovrstne (MRS 18.12) in je znesek prihodka mogoče zanesljivo izmeriti (MRS 18.20(a)). To pojasnilo se uporablja samo za zamenjavo neistovrstnih oglaševalskih storitev. Po MRS 18 zamenjava podobnih oglaševalskih storitev ni transakcija, ki ustvari prihodke. 4 Vprašanje je, v kakšnih okoliščinah prodajalec lahko zanesljivo izmeri prihodek po pošteni vrednosti oglaševalskih storitev, ki so bile opravljene ali prejete v barter transakciji. SPLOŠNO MNENJE 5 Prihodkov iz barter transakcij, ki vključujejo oglaševanje, ni mogoče zanesljivo izmeriti po pošteni vrednosti prejetih oglaševalskih storitev. Prodajalec pa lahko zanesljivo izmeri prihodek po pošteni vrednosti oglaševalskih storitev, ki jih opravi v barter transakciji in sicer s sklicevanjem samo na ne-barter posle, ki: (a) vključujejo oglaševanje, ki je podobno oglaševanju v barter transakciji, (b) se pogosto pojavljajo, (c) predstavljajo prevladujoče število poslov in količino v primerjavi z vsemi transakcijami opravljanja oglaševanja, ki je podobno oglaševanju v barter poslu, (d) vključujejo denarna sredstva in/ali drugo obliko nadomestila (npr. tržljive

Dogovori o koncesiji storitev: Razkritja – Pojasnilo SOP 29

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), MRS 17 Najemi, MRS 37 Rezervacije, MRS 38 Neopredmetena sredstva|Tags: , , , , , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE ▼M5 — MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007) ▼B — MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) (kakor je bil popravljen 2003) — MRS 17 Najemi (kakor je bil popravljen 2003) — MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva — MRS 38 Neopredmetena sredstva (kakor je bil popravljen 2004) VPRAŠANJE 1 Podjetje ( ►M9 dajalec koncesije ◄) lahko z drugim podjetjem (dajalcem koncesije) sklene dogovor o opravljanju storitev, ki javnosti omogočajo dostop do glavne ekonomske in socialne infrastrukture. Dajalec koncesije je lahko podjetje javnega ali zasebnega sektorja, vključno z državnimi organi. Med primere sporazumov o koncesijskih storitvah spadajo objekti in naprave za pripravo vode in oskrbo z vodo, avtoceste, parkirišča, tuneli, mostovi, letališča in telekomunikacijska omrežja. Med primere sporazumov, ki niso sporazumi o koncesijskih storitvah, spada zunanje izvajanje notranjih storitev podjetja (npr. restavracija za zaposlene, vzdrževanje stavbe in računovodstvo ali naloge informacijske tehnologije). 2 Na splošno sporazum o koncesijskih storitvah pomeni, da dajalec koncesije za obdobje koncesije na ►M9 dajalca koncesije ◄ prenese: (a) pravico opravljati storitve, ki javnosti omogočajo dostop do glavne ekonomske in socialne infrastrukture, ter (b) v nekaterih primerih pravico do uporabe določenih opredmetenih sredstev, neopredmetenih sredstev ali finančnih sredstev, v zameno, da se ►M9 dajalec koncesije ◄: (c) zaveže opravljati storitve v skladu z nekaterimi pogoji v obdobju koncesije, ter (d) kadar je to primerno, zaveže, da bo ob koncu obdobja koncesije vrnil pravice, prejete na začetku obdobja koncesije in/ali pravice, pridobljene v obdobju koncesije. 3 Skupna značilnost vseh sporazumov o koncesijskih storitvah je, da ►M9 dajalec koncesije ◄ prejme pravico in prevzame obveznost opravljati javne storitve. 4 Vprašanje je,

Ocenjevanje vsebine transakcij, ki vključujejo pravno obliko najema – Pojasnilo SOP 27

Categories: MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih, MRS 17 Najemi, MRS 18 Prihodki, MRS 37 Rezervacije, MRS 8 Računovodske usmeritve, MSRP 4 Zavarovalne pogodbe|Tags: , , , , , , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE — MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake — MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih — MRS 17 Najemi (kakor je bil popravljen 2003) — MRS 18 Prihodki — MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva — MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje (kakor je bil popravljen 2003) — MSRP 4 Zavarovalne pogodbe VPRAŠANJE 1 Podjetje lahko sklene posel ali vrsto strukturiranih poslov (dogovor) z nepovezano stranko ali strankami (naložbenik), ki vključuje pravno obliko najema. Na primer podjetje lahko odda sredstva v najem naložbeniku in nato ista sredstva vzame nazaj v najem, ali zakonito proda sredstva in nato ista sredstva vzame nazaj v najem. Oblika dogovorov in njihovi pogoji se lahko znatno razlikujejo. V primeru najema in povratnega najema je lahko dogovor zasnovan tako, da se doseže davčna ugodnost za naložbenika, ki se s podjetjem deli v obliki nadomestila, in ne, da se prenese pravica do uporabe sredstva. 2 Kadar dogovor z naložbenikom vključuje pravno obliko najema, sta vprašanji: (a) kako presoditi, ali je vrsta poslov povezana in jih je treba obračunati kot en posel, (b) ali dogovor izpolnjuje opredelitev pojma najem iz MRS 17, in če ne, (i) ali ločeni naložbeni račun in obveze plačevanja najema, ki lahko obstajajo, predstavljajo sredstva in obveznosti podjetja (npr. proučite primer, opisan v A2.(a) členu Dodatka A), (ii) kako naj podjetje obračuna druge obveze, ki izhajajo iz dogovora, ter (iii) kako naj podjetje obračuna nadomestilo, ki ga lahko prejme od naložbenika. SPLOŠNO MNENJE 3 Vrsta poslov, ki vključujejo pravno obliko najema, je povezana in jih je treba obračunati kot en posel, kadar celotnega ekonomskega učinka ni mogoče razumeti brez sklicevanja

Davek iz dobička – spremembe davčnega položaja podjetja ali njegovih delničarjev – Pojasnilo SOP 25

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 12 Davek iz dobička, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE ▼M5 — MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007) ▼B — MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake — MRS 12 Davek iz dobička VPRAŠANJE 1 Zaradi spremembe davčnega položaja podjetja ali njegovih delničarjev se lahko v podjetju povečajo ali zmanjšajo njegove obveznosti za davek ali terjatve za davek. To se lahko zgodi na primer po javnem kotiranju kapitalskih instrumentov podjetja ali po reorganiziranju lastniškega kapitala podjetja. Lahko se tudi zgodi, če se obvladujoči delničar preseli v drugo državo. Zaradi takšnega dogodka je podjetje lahko različno obdavčeno; lahko na primer pridobi ali izgubi davčne spodbude ali zanj veljajo različne davčne stopnje v prihodnosti. 2 Sprememba davčnega položaja podjetja ali njegovih delničarjev lahko takoj vpliva na njegove sprotne obveznosti za davek ali terjatve za davek. Sprememba lahko tudi poveča ali zmanjša odložene obveznosti za davek ali odložene terjatve za davek, ki jih pripozna podjetje, odvisno od vpliva spremembe davčnega položaja na davčne posledice, ki bodo izhajale iz povrnitev ali poravnavanja knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti podjetja. 3 Vprašanje je, kako naj podjetje obračunava davčne posledice sprememb svojega davčnega položaja ali davčnega položaja svojih delničarjev. SPLOŠNO MNENJE ▼M5 4 Sprememba davčnega položaja podjetja ali njegovih delničarjev ne povzroči povečanja ali zmanjšanja zneskov, pripoznanih izven poslovnega izida. Posledice odmerjenega in odloženega davka zaradi spremenjenega davčnega položaja je treba vključiti v poslovni izid obdobja, razen če se takšne posledice nanašajo na transakcije in dogodke, ki v istem ali v drugem obdobju povzročijo neposredno knjiženje pripoznanega zneska v dobro ali v breme lastniškega kapitala, ali zneske, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu. Takšne davčne posledice, ki se nanašajo na spremembe pripoznanega zneska

Poslovni najemi – spodbudnine – Pojasnilo SOP 15

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 17 Najemi, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE ▼M5 — MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007) ▼B — MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake — MRS 17 Najemi (kakor je bil popravljen 2003) VPRAŠANJE 1 Pri pogajanju o novem ali obnovljenem poslovnem najemu lahko najemodajalec spodbuja najemnika k sklenitvi pogodbe. Takšne spodbude so na primer vnaprejšnje denarno plačilo najemniku ali pa najemodajalčevo povračilo ali prevzem najemnikovih stroškov (kot so stroški premestitve, izboljšave sredstev v najemu in stroški, povezani s prejšnjimi najemnikovimi obvezami). Ali pa se lahko dogovorita za začetna obdobja najema brez najemnine ali z zmanjšano najemnino. 2 Vprašanje je, kako spodbudnine pri poslovnem najemu pripoznati v računovodskih izkazih tako najemnika kot najemodajalca. SPLOŠNO MNENJE 3 Vse spodbudnine pri dogovarjanju o novem ali obnovljenem poslovnem najemu se morajo pripoznati kot sestavni del čistega nadomestila, ki je dogovorjeno za uporabo sredstva, danega v najem, ne glede na naravo spodbudnine ali obliko ali čas plačil. 4 Najemodajalec mora pripoznati agregatno vrednost spodbudnin kot odbitek od prihodka od najemnin v dobi najema na podlagi enakomerne časovne metode, razen če kak drug način bolje ustreza zmanjševanju zaslužkov od sredstva, danega v najem. 5 Najemnik mora pripoznati agregaten zaslužek od spodbud kot zmanjšanje odhodkov za najemnino v dobi najema na podlagi enakomerne časovne metode, razen če kak drug način bolje ustreza njegovim koristim od uporabe sredstva v najemu. 6 Stroške, ki jih ima najemnik, tudi stroške, ki so povezani s prejšnjim najemom (na primer stroške za prekinitev najema, premestitev ali izboljšave najetega sredstva), mora najemnik obračunavati v skladu s standardi, ki veljajo za takšne stroške, tudi stroške, ki se dejansko povrnejo zaradi dogovora o spodbudi. DATUM SOGLASJA

Skupaj obvladovana podjetja – nedenarni prispevki podvižnikov – Pojasnilo SOP 13

Categories: MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), MRS 18 Prihodki, MRS 31 Deleži v skupnih vlaganjih, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE — MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake — MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) — MRS 18 Prihodki — MRS 31 Deleži v skupnih vlaganjih VPRAŠANJE 1 MRS 31.48 se nanaša tako na prispevke kot na prodajo med podvižnikom in skupnim vlaganjem: „Če podvižnik prispeva ali proda sredstva skupnemu vlaganju, mora pripoznavanje vsakega dela dobička ali izgube iz omenjene transakcije kazati vsebino transakcije“. Poleg tega MRS 31.24 pravi, da je „skupaj obvladovano podjetje skupno vlaganje, pri katerem gre za ustanovitev delniške družbe, družbe z neomejeno ali omejeno odgovornostjo ali kakega drugega podjetja, v katerem ima vsak podvižnik svoj delež.“ Ni izrecnega napotka za pripoznavanje dobičkov ali izgub, ki izhajajo iz prispevkov nedenarnih sredstev v skupaj obvladovane enote (SOE). 2 Prispevki v SOE so prenosi sredstev od podvižnikov v zameno za delež v lastniškem kapitalu SOE. Takšni prispevki imajo lahko različne oblike. Podvižniki lahko prispevajo sredstva hkrati z ustanovitvijo SOE ali kasneje. Nadomestila, ki jih dobivajo podvižniki v zameno za sredstva, prispevana v SOE, so lahko tudi denar ali drugačna nadomestila, ki niso odvisna od prihodnjih denarnih tokov v SOE (dodatna nadomestila). 3 Vprašanja so: (a) kdaj mora podvižnik pripoznati v ►M5 poslovnem izidu ◄ ustrezni del dobičkov ali izgub, ki izhajajo iz prispevka nedenarnega sredstva v SOE v zameno za delež v lastniškem kapitalu, (b) kako mora podvižnik obračunati dodatna nadomestila, ter (c) kako mora biti v podvižnikovih konsolidiranih računovodskih izkazih predstavljen nerealiziran dobiček ali izguba. 4 To pojasnilo obravnava podvižnikovo obračunavanje nedenarnih prispevkov v SOE v zameno za delež v lastniškem kapitalu SOE, obračunan z uporabo kapitalske metode ali sorazmerno konsolidacijo. SPLOŠNO MNENJE 5

Konsolidacija – podjetja za posebne namene – Pojasnilo SOP 12

Categories: MRS 19 Zaslužki zaposlencev, MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi, MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje, MRS 8 Računovodske usmeritve, MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic|Tags: , , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE — MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake — MRS 19 Zaslužki zaposlencev — MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi — MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje — MSRP 2 Plačilo z delnicami VPRAŠANJE 1 Podjetje se lahko ustanovi za omejen in dobro opredeljen cilj (na primer za izvedbo najema, raziskovalne in razvojne dejavnosti ali sekuritizacijo finančnih sredstev). Takšno podjetje za posebne namene (EPN) ima lahko obliko delniške družbe, sklada, družbe z omejeno odgovornostjo ali zasebnega podjetja. EPN se pogosto ustanovijo na podlagi pravnih sporazumov, ki postavljajo stroge in včasih stalne omejitve odločevalnim pravicam njihovega upravnega odbora, skrbnika ali ravnateljstva o njihovem delovanju. Pogosto takšne določbe narekujejo, da se politika vodenja trajnega delovanja EPN ne sme spreminjati, morda jo sme samo njen ustanovitelj ali pokrovitelj (tj. da poslujejo na podlagi tako imenovanega „samouravnavanja“). 2 Pokrovitelj (ali podjetje, v katerega korist je bila ustanovljena EPN) pogosto prenaša sredstva na EPN, ohranja pravico do uporabe sredstev, ki jih ima EPN, ali opravlja storitve za EPN, druge stranke („prinašalci kapitala“) pa lahko skrbijo za financiranje EPN. Podjetje, ki je udeleženo v transakcijah z EPN (pogosto ustanovitelj ali pokrovitelj), lahko v bistvu obvladuje EPN. 3 Pravica do uporabe EPN ima lahko obliko dolžniškega instrumenta, lastniškega instrumenta, udeležbene pravice, preostalega deleža ali najemnine. Nekatere pravice do uporabe lahko preprosto nudijo imetniku stalno ali postavljeno donosnost, druge pa mu dajejo pravice ali dostop do drugih prihodnjih gospodarskih koristi iz delovanja EPN. V številnih primerih ustanovitelj ali pokrovitelj (ali podjetje, v korist katerega je bila EPN ustanovljena) obdrži pomembno pravico do uporabe delovanja EPN, celo če je lastnik malo ali nič lastniškega kapitala EPN. 4 MRS

Državna pomoč – brez posebnih povezav s poslovnim delovanjem – Pojasnilo SOP 10

Categories: MRS 20 Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. SKLICEVANJE — MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake — MRS 20 Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči VPRAŠANJE 1 V nekaterih državah je cilj državne pomoči podjetjem spodbujati ali dolgoročno podpirati poslovno delovanje na nekaterih območjih ali področjih dejavnosti. Pogoji za dobivanje takšne pomoči niso nujno posebej povezani s poslovnim delovanjem podjetja. Takšne pomoči so na primer prenosi sredstev države na podjetja, ki (a) poslujejo v določeni vrsti dejavnosti, (b) nadaljujejo poslovanje v nedavno olastninjenih dejavnostih, ali (c) začnejo ali nadaljujejo svoje poslovanje v nerazvitih območjih. 2 Vprašanje je, ali je takšna državna pomoč „državna podpora“ v duhu MRS 20 in jo je potemtakem treba obravnavati v skladu s tem standardom. SPLOŠNO MNENJE 3 Državna pomoč podjetjem je skladna z opredelitvijo državnih podpor v MRS 20, celo če ni pogojev, ki se posebej nanašajo na poslovno delovanje podjetja, razen da deluje na določenih območjih ali področjih. Takšnih podpor zaradi tega ni mogoče pripisati neposredno v dobro lastniškega kapitala. DATUM SOGLASJA Januar 1998 DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI To pojasnilo se začne uporabljati 1. avgusta 1998. Spremembe računovodskih usmeritev se morajo obravnavati v skladu z MRS 8.

Uvedba evra – Pojasnilo SOP 7

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 10 Dogodki po datumu bilance stanja, MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev, MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. VPRAŠANJE 1 S 1. januarjem 1999, začetkom delovanja Gospodarske in denarne zveze (Economic and Monetary Union – EMU), bo evro postal valuta s svojo lastno veljavo, menjalni tečaji med evrom in udeleženimi državnimi valutami pa bodo nepreklicno stalni; tveganje kasnejših tečajnih razlik, ki se nanašajo na te valute, je namreč s tem dnem odpravljeno. 2 Vprašanje se nanaša na uporabo MRS 21 pri prehodu od državnih valut držav članic Evropske zveze na evro („prehod“). SPLOŠNO MNENJE 3 Zahteve MRS 21 v zvezi s prevajanjem transakcij v tujih valutah in računovodskimi izkazi poslovanja v tujini je treba pri prehodu dosledno upoštevati. Pri določanju menjalnih tečajev se uporablja ista podlaga, če se države priključijo EMU kasneje. 4 To pomeni zlasti, da: (a) je treba denarna sredstva in obveznosti v tujih valutah, izhajajoče iz transakcij, še dalje prevajati v funkcijsko valuto po končnem tečaju. Vsako tečajno razliko je treba takoj pripoznati kot prihodek ali odhodek, razen če bo podjetje še naprej uporabljalo svojo obstoječo računovodsko usmeritev za tečajne dobičke in izgube v zvezi z varovanjem pred valutnim tveganjem pri napovedani transakciji; ▼M11 (b) je treba kumulativne tečajne razlike, ki se nanašajo na prevedbe računovodskih izkazov enot v tujini in so pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, razvrstiti v lastniškem kapitalu in prerazvrstiti iz lastniškega kapitala v poslovni izid šele ob odtujitvi ali delni odtujitvi čiste naložbe v enoto v tujini; ter (c) se tečajne razlike, izhajajoče iz prevedb obveznosti, ki se glasijo na udeležene valute, ne vštevajo v knjigovodsko vrednost ustreznih sredstev. DATUM SOGLASJA Oktober 1997 DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI To pojasnilo se začne uporabljati 1. junija 1998. Spremembe računovodskih usmeritev se morajo obravnavati v skladu z

Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa – Pojasnilo OPMSRP 20

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), MRS 38 Neopredmetena sredstva|Tags: , , , , , , |

Besedilo, ki velja 1. 1. 2013, je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl.   OZADJE 1 Pri dejavnostih dnevnega kopa morajo podjetja morda odstraniti odvečni rudniški material („krovnina“), da bi imela dostop do nahajališč mineralne rude. Ta dejavnost odstranjevanja odvečnega materiala se imenuje „odstranjevanje“. 2 Med razvojno fazo rudnika (preden se začne proizvodnja) se stroški odstranjevanja ponavadi usredstvijo kot del amortizirljivih stroškov izgradnje, razvoja in konstrukcije rudnika. Ti usredstveni stroški se po začetku proizvodnje sistematično amortizirajo, ponavadi z uporabo metode proizvedenih enot. 3 Rudarsko podjetje lahko v proizvodni fazi rudnika nadaljuje z odstranjevanjem krovnine, pri tem pa nastajajo stroški odstranjevanja. 4 Odstranjeni material v proizvodni fazi niso nujno samo odpadki, ampak bo ta material pogosto kombinacija rude in odpadkov. Razmerje med rudo in odpadki lahko sega od nedonosno nizkega do dobičkonosno visokega. Rezultat odstranjevanja materiala z nizkim deležem rude glede na odpadke je lahko uporaben material, ki se lahko uporabi za zalogo. To odstranjevanje lahko tudi omogoči dostop do globljih ravni materiala z višjim deležem rude glede na odpadke. Tako se lahko podjetju obračuna dvojna korist zaradi dejavnosti odstranjevanja: uporabna ruda, ki se lahko uporabi za proizvodnjo zaloge in izboljšan dostop do nadaljnjega materiala, ki se bo izkopaval v prihodnosti. 5 To pojasnilo obravnava, kdaj in kako ločeno upoštevati ti dve koristi odstranjevanja ter tudi kako na začetku in pozneje meriti te koristi. PODROČJE UPORABE 6 To pojasnilo se uporablja za stroške odstranjevanja odvečnega materiala, ki so nastali pri dnevnem kopu v fazi proizvodnje rudnika („stroški odstranjevanja pri proizvodnji“). OBRAVNAVANA VPRAŠANJA 7 To pojasnilo obravnava naslednja vprašanja: (a) pripoznavanje stroškov odstranjevanja pri proizvodnji kot sredstva; (b) začetno računovodsko merjenje sredstva pri dejavnosti odstranjevanja ter (c) poznejše računovodsko merjenje sredstva pri dejavnosti odstranjevanja.

Prenosi sredstev od odjemalcev – Pojasnilo OPMSRP 18

Categories: MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), MRS 18 Prihodki, MRS 20 Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči, MRS 8 Računovodske usmeritve, MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja|Tags: , , , , , , , , |

Besedilo pojasnila je v vsebini, kot velja 1. 1. 2013, objavljeno na povezavi msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. OZADJE 1 V dejavnostih, ki razpolagajo z infrastrukturo za zagotvaljanje javnih služb, lahko podjetje od svojih odjemalcev pridobi opredmetena osnovna sredstva, ki se morajo uporabiti za povezavo teh naročnikov na omrežje in jim zagotoviti nepretrgan dostop do dobave proizvodov, kot so elektrika, plin ali voda. Podjetje pa lahko od odjemalcev prejme tudi denarna sredstva za nabavo ali gradnjo takih opredmetenih osnovnih sredstev. Ponavadi morajo odjemalci plačati dodatne zneske za nabavo proizvodov ali storitev, ki temeljijo na uporabi. 2 Prenosi sredstev od naročnikov se lahko pojavijo tudi pri dejavnostih, ki niso v domeni javnih služb. Na primer podjetje, ki zunanje izvaja naloge informacijske tehnologije, lahko prenese svoja osnovna opredmetena sredstva na ponudnika zunanjega izvajanja. 3 V nekaterih primerih prenosnik sredstva ni nujno podjetje, ki bo sčasoma imelo nepretrgan dostop do dobave proizvodov ali storitev in bo prejemnik teh proizvodov ali storitev. Vendar pa se zaradi prikladnosti to pojasnilo nanaša na podjetje, ki sredstva prenese kot odjemalec. PODROČJE UPORABE 4 To pojasnilo velja za obračunavanje prenosov opredmetenih osnovnih sredstev s strani podjetij, ki take prenose prejmejo od odjemalcev. 5 Dogovori na področju uporabe tega pojasnila so dogovori, v katerih podjetje od odjemalca pridobi opredmeteno osnovno sredstvo, ki ga mora podjetje nato uporabiti bodisi za povezavo odjemalca na omrežje bodisi zato, da odjemalcu zagotovi nepretrgan dostop do dobave proizvodov ali storitev ali za oboje. 6 To pojasnilo velja tudi za dogovore, v katerih podjetje od odjemalca prejme denarna sredstva in se morajo denarna sredstva uporabiti le za gradnjo ali nabavo opredmetenega osnovnega sredstva, podjetje pa mora to opredmeteno osnovno sredstvo uporabiti zato, da poveže naročnika v omrežje ali da naročniku zagotovi nepretrgan

Varovanja čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini pred tveganji – Pojasnilo OPMSRP 16

Categories: MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev, MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje z izjemo nekaterih določb v zvezi z obračunavanjem varovanja pred tveganjem, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , |

Besedilo pojasnila je na spletnem naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. OZADJE 1 Številna poročajoča podjetja imajo finančne naložbe v poslovanje v tujini (kot je opredeljeno v 8. členu MRS 21). Tako poslovanje v tujini so lahko odvisna podjetja, pridružena podjetja, skupna vlaganja ali podružnice. MRS 21 zahteva, da podjetje določi funkcijsko valuto za vsako poslovanje v tujini kot valuto izvirnega gospodarskega okolja te enote. Podjetje mora pri prevedbi izidov in finančnega stanja poslovanja v tujini v predstavitveno valuto pripoznati tečajne razlike v drugem vseobsegajočem donosu, dokler poslovanja v tujini ne odtuji. 2 Obračunavanje varovanja pred valutnim tveganjem, ki izhaja iz čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini velja samo, če so čista sredstva tega poslovanja v tujini vključena v računovodskih izkazih. ( 1 ) Postavka, ki je varovana pred valutnim tveganjem, ki izhaja iz čiste finančne naložbe v poslovanje v tujini, je lahko znesek čistih sredstev, ki je enak ali nižji od knjigovodske vrednosti čistih sredstev poslovanja v tujini. 3 MRS 39 zahteva določitev primerne pred tveganjem varovane postavke in primernih instrumentov za varovanje pred tveganjem v razmerju obračunavanja varovanja pred tveganjem. Če je določeno razmerje varovanja pred tveganjem, se v primeru varovanja čiste finančne naložbe pred tveganjem, dobiček ali izguba iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje čiste naložbe pred tveganjem, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in je vključen v tečajne razlike, ki izhajajo iz prevedbe izidov in finančnega stanja poslovanja v tujini. 4 Podjetje, ki veliko posluje v tujini, je lahko izpostavljeno številnim valutnim tveganjem. To pojasnilo daje napotke za prepoznavanje valutnih tveganj, ki so primerna za varovano tveganje pri varovanju čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini pred tveganjem. 5 MRS 39 podjetju dovoljuje, da kot instrumente za

Dogovori o izgradnji nepremičnin – Pojasnilo OPMSRP 15

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih, MRS 18 Prihodki, MRS 37 Rezervacije, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , , , , , |

Besedilo pojasnil, kot velja 1. 1. 2013, je objavljeno na povezavi msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. OZADJE 1 V nepremičninski dejavnosti lahko podjetja, ki se lotijo gradnje nepremičnin, neposredno ali prek podizvajalcev sklenejo dogovore z enim ali več kupci že pred dokončanjem gradnje. Ti dogovori se pojavljajo v različnih oblikah. 2 Podjetja, ki se na primer lotijo gradnje stanovanjskih nepremičnin, lahko začnejo s trženjem posameznih stanovanjskih enot (stanovanj, hiš) pred dokončanjem gradnje, tj. med potekom gradnje ali celo pred njenim začetkom. Vsak kupec s podjetjem sklene dogovor, da bo kupil določeno stanovanjsko enoto, ko bo ta pripravljena za vselitev. Kupec podjetju navadno plača predujem, ki ga slednje vrne samo v primeru, da mu dokončane stanovanjske enote ne uspe predati v skladu s pogodbenimi določili. Preostanek nakupne cene se podjetju navadno plača le ob izpolnitvi pogodbe, tj. ko stanovanjska enota preide v last kupca. 3 Podjetja, ki se lotijo gradnje komercialnih ali industrijskih nepremičnin, lahko dogovor sklenejo z enim samim kupcem. Od kupca se lahko zahteva, da v času med sklenitvijo začetnega dogovora in izpolnitvijo pogodbe izvrši postopna plačila. Gradnja lahko poteka na zemljišču, ki je v lasti kupca ali ga kupec dobi v zakup pred začetkom gradnje. PODROČJE UPORABE 4 Pojasnilo se uporablja za obračunavanje prihodkov in z njimi povezanih odhodkov podjetij, ki se lotijo gradnje nepremičnin neposredno ali prek podizvajalcev. 5 Dogovori, ki sodijo na področje uporabe tega pojasnila, so dogovori o izgradnji nepremičnin. Poleg izgradnje nepremičnin lahko taki dogovori vključujejo tudi zagotavljanje drugih proizvodov ali storitev. VPRAŠANJA 6 Pojasnilo obravnava dve vprašanji: (a) ali dogovor sodi na področje uporabe MRS 11 ali MRS 18? (b) kdaj je treba pripoznati prihodke od izgradnje nepremičnin?    

MRS 19 – Omejitev sredstva določenega zaslužka, minimalne zahteve financiranja in njihove medsebojne povezanosti – Pojasnilo OPMSRP 14

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 19 Zaslužki zaposlencev, MRS 37 Rezervacije, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: |

Besedilo pojasnila je na spletnem naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. OZADJE ▼M31 1 64. člen MRS 19 omejuje merjenje sredstva določenega zaslužka na presežek v programu z določenimi zaslužki ali na zgornjo mejo sredstva, odvisno kaj je nižje. 8. člen MRS 19 opredeljuje zgornjo mejo sredstva kot „sedanjo vrednost vseh gospodarskih koristi, razpoložljivih v obliki vračila denarja iz programa ali zmanjšanja prispevkov v program v prihodnosti“. Pojavljajo se vprašanja, kdaj se vračila denarja ali zmanjšanja prispevkov v prihodnosti štejejo za razpoložljiva, kar zlasti velja v primeru zahteve glede minimalnega financiranja. ▼M4 2 Zahteva glede minimalnega financiranja obstaja v številnih državah, njen namen pa je izboljšati zanesljivost zagotovil, danih članom programa zaslužkov zaposlencev v zvezi s pozaposlitvenimi zaslužki. Take zahteve navadno določajo najnižji znesek ali raven prispevkov, ki jih je treba vplačati v program v danem obdobju. Zahteva glede minimalnega financiranja lahko tako omeji možnosti podjetja za zmanjšanje prispevkov v prihodnosti. 3 Omejitev merjenja sredstva določenega zaslužka lahko tudi privede do kočljivosti zahteve glede minimalnega financiranja. Zahteva za vplačilo prispevkov v program ponavadi ne vpliva na merjenje sredstva ali obveznosti določenega zaslužka. Temu je tako, ker prispevki po vplačilu postanejo sredstva programa, kar pomeni, da dodatna čista obveznost znaša nič. Zahteva glede minimalnega financiranja pa bi lahko vseeno privedla do nastanka obveznosti, če zahtevani prispevki podjetju ne bi bili na voljo po vplačilu. ▼M27 3A Novembra 2009 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB – International Accounting Standards Board) spremenil OPMSRP 14 (IFRIC 14), da bi odstranil nenamensko posledico obdelave predplačil prihodnjih prispevkov v nekaterih primerih, pri katerih obstaja zahteva po minimalnem financiranju. ▼M4 PODROČJE 4 Pojasnilo se uporablja za vse določene pozaposlitvene zaslužke in druge dolgoročne določene zaslužke zaposlencev. 5 Za potrebe tega pojasnila pomenijo

Dogovori o koncesiji storitev – Pojasnilo OPMSRP 12

Categories: MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih, MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), MRS 17 Najemi, MRS 18 Prihodki, MRS 20 Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči, MRS 23 Stroški izposojanja, MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje, MRS 36 Oslabitev sredstev, MRS 37 Rezervacije, MRS 38 Neopredmetena sredstva, MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje z izjemo nekaterih določb v zvezi z obračunavanjem varovanja pred tveganjem, MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja|Tags: |

OZADJE 1 V številnih državah infrastrukturo za javne storitve – kot so ceste, mostovi, tuneli, zapori, bolnišnice, letališča, naprave in objekti za distribucijo vode, oskrba z energijo in telekomunikacijska omrežja – tradicionalno gradi, upravlja in vzdržuje javni sektor, financira pa se z dodeljenimi javnimi proračunskimi sredstvi. 2 V nekaterih državah so vlade uvedle dogovore o pogodbenih storitvah, da bi v razvoj, financiranje, upravljanje in vzdrževanje take infrastrukture pritegnile zasebni sektor. Infrastruktura morebiti že obstaja ali pa bo v obdobju dogovora o storitvah zgrajena. Dogovor v tem pojasnilu praviloma vključuje osebo zasebnega sektorja (upravljavec), ki gradi ali posodablja infrastrukturo, ki se uporablja za opravljanje javne storitve (na primer s povečanjem zmogljivosti infrastrukture), in to infrastrukturo upravlja in vzdržuje za določeno obdobje. Upravljavec je za svoje storitve plačan v obdobju dogovora. Dogovor ureja pogodba, ki določa standarde izvedbe, mehanizme za prilagajanje cen in dogovore o odločanju v primeru sporov. Taka ureditev se pogosto imenuje dogovor o koncesiji storitev „izgradi-upravljaj-prenesi“, „saniraj-upravljaj-prenesi“ ali „javno v zasebno“. 3 Značilnost teh dogovorov o storitvah je narava javne storitve obveze, ki jo prevzame upravljavec. Javna politika nudi storitve, ki se nanašajo na infrastrukturo, ki jo je treba zagotavljati javnosti, ne glede na identiteto stranke, ki opravlja storitve. Dogovor o storitvah pogodbeno zavezuje upravljavca, da opravlja storitve za javnost v imenu osebe javnega sektorja. Druge skupne značilnosti so: (a) stranka, ki daje dogovor o storitvah (dajalec koncesije) je oseba javnega sektorja, vključno z vladnim organom ali oseba zasebnega sektorja, na katero je bila prenesena odgovornost za storitve. (b) upravljavec je odgovoren vsaj za del upravljanja infrastrukture in s tem povezanih storitev in ne deluje le kot zastopnik v imenu dajalca koncesije. (c) pogodba določa začetne cene, ki jih upravljavec obračunava in ureja spreminjanje

Medletno računovodsko poročanje in oslabitev – Pojasnilo OPMSRP 10

Categories: MRS 34 Medletno računovodsko poročanje, MRS 36 Oslabitev sredstev, MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje z izjemo nekaterih določb v zvezi z obračunavanjem varovanja pred tveganjem|Tags: , |

OZADJE 1 Podjetje mora ►M5 konec vsakega poročevalskega obdobja ◄ oceniti oslabitev dobrega imena, oceniti naložbe v lastniške instrumente in finančna sredstva, izkazana pri stroških oslabitev ►M5 na koncu vsakega poročevalskega obdobja ◄ in, če je potrebno, pripoznati izgubo zaradi oslabitve na datum v skladu z MRS 36 in MRS 39. Vendar so se pogoji na ►M5 koncu poznejšega poročevalskega obdobja ◄ lahko tako spremenili, da bi se izguba zaradi oslabitve lahko zmanjšala ali preprečila, če bi se ocena oslabitve izvedla samo na ta datum. To pojasnilo zagotavlja smernice, ali se lahko taka izguba zaradi oslabitve kadar koli razveljavi. 2 Pojasnilo obravnava povezanost med zahtevami MRS 34 in pripoznavanjem izgub zaradi oslabitve pri dobrem imenu iz MRS 36 in nekaterimi finančnimi sredstvi iz MRS 39 ter učinek te povezanosti na poznejše medletne in letne računovodske izkaze. VPRAŠANJE 3 28. člen MRS 34 zahteva, da podjetje v svojih medletnih računovodskih izkazih uporablja iste računovodske usmeritve, kot jih uporablja v svojih letnih računovodskih izkazih. Določa tudi, da „pogostost poročanja podjetja“ (letno, polletno ali četrtletno) ne sme vplivati na merjenje letnih izidov. Da bi dosegli ta namen, mora temeljiti merjenje za potrebe medletnega poročanja na podatkih poslovnega leta do danega datuma. 4 124. člen MRS 36 določa, da „se izguba, pripoznana zaradi oslabitve dobrega imena, v naslednjih obdobjih ne sme razveljaviti.“ 5 69. člen MRS 39 določa, da se „izgube zaradi oslabitve, ki so pripoznane v poslovnem izidu za finančno naložbo v kapitalski instrument, razvrščene kot na razpolago za prodajo, ne smejo razveljaviti prek poslovnega izida.“ 6 66. člen MRS 39 določa, da izgub zaradi oslabitve za finančna sredstva, izkazana po stroških (kot je izguba zaradi oslabitve pri nekotiranem kapitalskem instrumentu, ki ni izkazan po pošteni vrednosti iz

Ponovna ocena vstavljenih izpeljanih instrumentov – Pojasnilo OPMSRP 9

Categories: MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje z izjemo nekaterih določb v zvezi z obračunavanjem varovanja pred tveganjem|Tags: , , , , , , |

Besedilo veljavno 1.1.2013 je objavljeno v povezavi msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. OZADJE 1 10. člen MRS 39 opisuje vgrajeni izpeljani finančni instrument kot „sestavino mešanega (sestavljenega) instrumenta, ki obsega tudi neizpeljano gostiteljsko pogodbo, posledica pa je, da se nekateri denarni tokovi mešanega instrumenta spreminjajo podobno kot samostojni izpeljani finančni instrumenti“. 2 11. člen MRS 39 zahteva, da je treba vgrajeni finančni instrument ločiti od gostiteljske pogodbe in obračunati kot izpeljani finančni instrument samo, če: (a) gospodarske značilnosti in tveganja vgrajenega finančnega instrumenta niso tesno povezani z gospodarskimi značilnostmi in tveganji gostiteljske pogodbe, (b) poseben instrument z enakimi določbami kot vgrajeni izpeljani finančni instrument zadošča za opredelitev izpeljanega finančnega instrumenta, ter (c) mešani (sestavljeni) instrument se ne izmeri po pošteni vrednosti, ki vključuje spremembe poštene vrednosti, priznane v čistem poslovnem izidu (to pomeni, izpeljani finančni instrument, ki je vgrajen v finančno sredstvo ali finančno obveznost po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ni ločen). PODROČJE UPORABE 3 Ob upoštevanju 4. in 5. člena spodaj, se to pojasnilo uporablja za vse vgrajene izpeljane finančne instrumente, ki sodijo v področje uporabe MRS 39. 4 To pojasnilo ne obravnava vprašanj, povezanih s ponovnim merjenjem zaradi ponovne ocene vstavljenih izpeljanih instrumentov. ▼M22 5 To pojasnilo se ne uporablja za vstavljene izpeljane finančne instrumente, pridobljene: (a) s poslovno združitvijo (kot je opredeljena v MSRP 3 Poslovne združitve, kakor je bil popravljen leta 2008); (b) z združitvijo podjetij ali poslovnih subjektov pod skupnih upravljanjem, kot je opisana v B1.–B4. členu MSRP 3 (popravljen leta 2008); ali (c) z oblikovanjem skupnega vlaganja, kot je opredeljeno v MRS 31 Deleži v skupnih vlaganjih; ali njihovo morebitno ponovno oceno na datum prevzema. VPRAŠANJA 6 MRS 39 zahteva, da podjetje, ki prvič postane stranka v pogodbi, oceni, ali

MSRP 11 – Skupni aranžmaji (v dopolnitvi)

Categories: MSRP 11 Skupni aranžmaji|Tags: , |

Čistopis besedila standarda C1 Podjetje mora ta MSRP uporabiti za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje ta MSRP uporablja prej, mora to razkriti in hkrati uporabljati MSRP 10, MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih, MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011) in MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011). Na spodnji povezavi je sprejeta uredba s prikazom teksta MSRP 10, 11 in 12 ; mrs 27 IN 28 ter vplivov na posamezne standarde.  Bralec mora pri branju posameznega standarda upoštevati v tej uredbi prikazane spremembe: STANDARDI MSRP 10, 11 IN 12; MRS 27 IN 28 Z AKTIVNIMI POVEZAVAMI IN KAZALOM: MSRP 10_11_12 MRS 27_28 *** Standard je bil spremenjen APRILA 2013. V povezavi prikazujemo tekst spremembe: Sprememba MSRP z dne 4 aprila 2013 (1) Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 [2] so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008. (2) Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 28. junija 2012 objavil spremembe Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MSRP 11 Skupni aranžmaji in MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih ("spremembe"), ki so bile rezultat predlogov, ki jih je vseboval osnutek za javno obravnavo Napotki za prehod, objavljen decembra 2011. Namen sprememb je pojasniti cilje UOMRS pri prvi izdaji napotkov za prehod v MSRP 10. Spremembe v MSRP 10, MSRP 11 in MSRP 12 zagotavljajo tudi dodatno pomoč pri prehodu, saj omejujejo zahtevo po predložitvi prilagojenih primerjalnih informacij na zgolj predhodno primerjalno obdobje. Poleg tega spremembe odpravljajo zahtevo za razkritja v zvezi z nekonsolidiranimi strukturiranimi podjetji po predstavljanju primerjalnih informacij za obdobja pred prvo uporabo MSRP 12. (3) Spremembe

MSRP 12 – Razkritje deležev v drugih podjetjih

Categories: MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih|Tags: , |

Čistopis besedila standarda Na spodnji povezavi je sprejeta uredba s prikazom teksta MSRP 10, 11 in 12 ; mrs 27 IN 28 ter vplivov na posamezne standarde.  Bralec mora pri branju posameznega standarda upoštevati v tej uredbi prikazane spremembe: STANDARDI MSRP 10, 11 IN 12; MRS 27 IN 28 Z AKTIVNIMI POVEZAVAMI IN KAZALOM: MSRP 10_11_12 MRS 27_28 *** Standard je bil spremenjen APRILA 2013. V povezavi prikazujemo tekst spremembe: Sprememba MSRP z dne 4 aprila 2013 (1) Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 [2] so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008. (2) Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 28. junija 2012 objavil spremembe Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MSRP 11 Skupni aranžmaji in MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih ("spremembe"), ki so bile rezultat predlogov, ki jih je vseboval osnutek za javno obravnavo Napotki za prehod, objavljen decembra 2011. Namen sprememb je pojasniti cilje UOMRS pri prvi izdaji napotkov za prehod v MSRP 10. Spremembe v MSRP 10, MSRP 11 in MSRP 12 zagotavljajo tudi dodatno pomoč pri prehodu, saj omejujejo zahtevo po predložitvi prilagojenih primerjalnih informacij na zgolj predhodno primerjalno obdobje. Poleg tega spremembe odpravljajo zahtevo za razkritja v zvezi z nekonsolidiranimi strukturiranimi podjetji po predstavljanju primerjalnih informacij za obdobja pred prvo uporabo MSRP 12. (3) Spremembe MSRP 11 vsebujejo sklicevanja na MSRP 9, ki se trenutno ne morejo uporabljati, saj Unija MSRP 9 še ni sprejela. Zato bi vsako sklicevanje na MSRP 9 v Prilogi k tej uredbi moralo pomeniti sklicevanje na Mednarodni računovodski standard (MRS) 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. (4) Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da spremembe

MSRP 10 – Konsolidirani računovodski izkazi – v dopolnitvi

Categories: MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi|Tags: , |

Čistopis besedila standarda Na spodnji povezavi je sprejeta uredba s prikazom teksta MSRP 10, 11 in 12 ; MRS 27 in 28 ter vplivov na posamezne standarde.  Bralec mora pri branju posameznega standarda upoštevati v tej uredbi prikazane spremembe: STANDARDI MSRP 10, 11 in 12; MRS 27 IN 28 z aktivnimi povezavami in kazalom: MSRP 10_11_12 MRS 27_28 *** Standard je bil spremenjen APRILA 2013. V povezavi prikazujemo tekst spremembe: Sprememba MSRP z dne 4 aprila 2013 (1) Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 [2] so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008. (2) Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 28. junija 2012 objavil spremembe Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MSRP 11 Skupni aranžmaji in MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih ("spremembe"), ki so bile rezultat predlogov, ki jih je vseboval osnutek za javno obravnavo Napotki za prehod, objavljen decembra 2011. Namen sprememb je pojasniti cilje UOMRS pri prvi izdaji napotkov za prehod v MSRP 10. Spremembe v MSRP 10, MSRP 11 in MSRP 12 zagotavljajo tudi dodatno pomoč pri prehodu, saj omejujejo zahtevo po predložitvi prilagojenih primerjalnih informacij na zgolj predhodno primerjalno obdobje. Poleg tega spremembe odpravljajo zahtevo za razkritja v zvezi z nekonsolidiranimi strukturiranimi podjetji po predstavljanju primerjalnih informacij za obdobja pred prvo uporabo MSRP 12. (3) Spremembe MSRP 11 vsebujejo sklicevanja na MSRP 9, ki se trenutno ne morejo uporabljati, saj Unija MSRP 9 še ni sprejela. Zato bi vsako sklicevanje na MSRP 9 v Prilogi k tej uredbi moralo pomeniti sklicevanje na Mednarodni računovodski standard (MRS) 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. (4) Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da spremembe

MSRP 13 – Merjenje poštene vrednosti

Categories: MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti|Tags: , |

1           V tem mednarodnem standardu računovodskega poročanja (MSRP): (a)        je opredeljena poštena vrednost; (b)        je določen okvir za merjenje poštene vrednosti v enem MSRP in (c)        se zahtevajo razkritja o merjenjih poštene vrednosti. 2             Merjenje poštene vrednosti temelji na tržni meri in ni značilno za podjetja. Za nekatera sredstva in obveznosti so morda na voljo pomembne tržne transakcije ali tržne informacije. Za druga sredstva in obveznosti pomembne tržne transakcije in tržne informacije morda niso na voljo. Vendar je cilj merjenja poštene vrednosti v obeh primerih enak, tj. oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji (tj. izhodna cena na datum merjenja z vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti sredstvo ali dolguje obveznost). 3             Kadar cene za enako sredstvo ali obveznost ni mogoče opazovati, podjetje izmeri pošteno vrednost z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti, s katero se čim bolj spodbudi uporaba ustreznih opazovanih vložkov in čim bolj omeji uporaba neopazovanih vložkov. Ker merjenje poštene vrednosti temelji na tržni meri, se meri z uporabo predpostavk, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s predpostavkami o tveganjih. Zato namen podjetja, da bi imelo v lasti sredstvo ali poravnalo ali na drug način izpolnilo obveznost, pri merjenju poštene vrednosti ni pomemben. 4             Opredelitev poštene vrednosti se osredotoča na sredstva in obveznosti, ker so glavni predmet računovodskega merjenja. Poleg tega se mora ta MSRP uporabljati za lastne kapitalske instrumente podjetja, izmerjene po pošteni vrednosti. Področje uporabe 5             Ta MSRP se uporablja, kadar se v drugem MSRP zahtevajo ali dovolijo merjenja poštene vrednosti ali razkritja o merjenjih

Tehnike ocenjevanja poštene vrednosti in vložki za tehnike ocenjevanja poštene vrednosti

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti, NAČRTOVANJE, POJMI, SPLOŠNO|

Prikazujemo izvleček določič  MSRP 13, ki se nanašajo na tehnike ocenjevanja vrednosti.   Tehnike ocenjevanja vrednosti 61           Podjetje mora uporabljati tehnike ocenjevanja vrednosti, ki so ustrezne v zadevnih okoliščinah in za katere je na voljo dovolj podatkov za merjenje poštene vrednosti, pri čemer čim bolj spodbudi uporabo ustreznih opazovanih vložkov in čim bolj omeji uporabo neopazovanih vložkov.  62           Cilj uporabe tehnike ocenjevanja vrednosti je oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Tri tehnike ocenjevanja vrednosti, ki se splošno uporabljajo, so tržni način, stroškovni način in na donosu zasnovan način. Glavni vidiki teh načinov so povzeti v B5.–B11. členu. Podjetje mora pri merjenju poštene vrednosti uporabljati tehnike ocenjevanja vrednosti, ki so skladne z najmanj enim od teh načinov. 63           V nekaterih primerih bo ustrezna ena sama tehnika ocenjevanja vrednosti (npr. pri ocenjevanju vrednosti sredstva ali obveznosti z uporabo kotiranih cen na delujočem trgu za enaka sredstva ali obveznosti). V drugih primerih bo ustreznih več tehnik ocenjevanja vrednosti (npr. pri ocenjevanju vrednosti denar ustvarjajoče enote). Če se za merjenje poštene vrednosti uporablja več tehnik ocenjevanja vrednosti, je treba pri oceni rezultatov (tj. ustreznih pokazateljev poštene vrednosti) upoštevati razumnost razpona vrednosti na podlagi teh rezultatov. Merjenje poštene vrednosti je točka v tem razponu, ki najbolj ustreza pošteni vrednosti v zadevnih okoliščinah. 64           Če je transakcijska cena pri začetnem pripoznanju poštena vrednost, pri čemer se bo tehnika ocenjevanja vrednosti, pri kateri se uporabljajo neopazovani vložki, uporabila za merjenje poštene vrednosti v poznejših obdobjih, je treba tehniko ocenjevanja vrednosti umeriti, da bo rezultat tehnike ocenjevanja vrednosti pri začetnem pripoznanju enak transakcijski ceni. Z umeritvijo se zagotovi, da tehnika

Poštena vrednost pri začetnem pripoznanju

Categories: MERJENJE, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti, PRIPOZNAVANJE|Tags: , |

Prikazujemo izvleček določič  MSRP 13, ki se nanašajo na tehnike ocenjevanja vrednosti.   57           Kadar se pridobi sredstvo ali prevzame obveznost pri menjalnem poslu za to sredstvo ali obveznost, je transakcijska cena tista cena, ki se plača za pridobitev sredstva ali prejme za prevzem obveznosti (vhodna cena). Nasprotno je poštena vrednost sredstva ali obveznosti cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti (izhodna cena). Ni nujno, da podjetja prodajajo sredstva po cenah, po katerih so jih kupila. Prav tako ni nujno, da podjetja prenesejo obveznosti po cenah, po katerih so jih prevzela. 58           V veliko primerih bo transakcijska cena enaka pošteni vrednosti (to se lahko npr. zgodi, kadar se na datum transakcije izvede transakcija za nakup sredstva na trgu, na katerem bi se sredstvo prodalo). 59           Pri določanju, ali je poštena vrednost pri začetnem pripoznanju enaka transakcijski ceni, mora podjetje upoštevati dejavnike, značilne za transakcijo in sredstvo ali obveznost. V B4. členu so opisane okoliščine, v katerih transakcijska cena morda ne predstavlja poštene vrednosti sredstva ali obveznosti pri začetnem pripoznanju. Podjetje mora pri določanju, ali je poštena vrednost pri začetnem pripoznanju enaka transakcijski ceni, upoštevati dejavnike, značilne za transakcijo in sredstvo ali obveznost. Transakcijska cena na primer morda ni poštena vrednost sredstva ali obveznosti pri začetnem pripoznanju, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev: (a)        transakcija je izvedena med povezanima strankama, čeprav se lahko cena iz transakcije povezane stranke uporabi kot vložek pri merjenju poštene vrednosti, če ima podjetje dokazila, da je bila transakcija sklenjena pod tržnimi pogoji; (b)        transakcija je izvedena pod pritiskom ali pa je prodajalec prisiljen, da sprejme ceno pri transakciji. To se lahko na primer zgodi, če ima prodajalec finančne težave. (c)

Razkritje poštene vrednosti

Categories: MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti, POJMI, RAZKRITJA, SPLOŠNO|Tags: , , , , , |

Razkritje Prikazana so določila MSRP 13, ki obravnavajo razkritje poštene vrednosti. 91           Podjetje mora razkriti informacije, na podlagi katerih lahko uporabniki njegovih računovodskih izkazov ocenijo: (a)        za sredstva in obveznosti, ki se večkrat ali enkrat merijo po pošteni vrednosti, v izkazu finančnega položaja po začetnem pripoznavanju: tehnike ocenjevanja vrednosti in vložke, uporabljene za razvoj teh merjenj; (b)        za večkratna merjenja poštene vrednosti na podlagi pomembnih neopazovanih vložkov (Raven 3): učinek merjenja na poslovni izid ali drugi vseobsegajoči donos za določeno obdobje. 92           Za izpolnjevanje ciljev iz 91. člena mora podjetje upoštevati: (a)        raven podrobnosti, ki je potrebna za izpolnjevanje zahtev po razkritju; (b)        kolikšen poudarek je treba nameniti posamezni od različnih zahtev; (c)        v kakšnem obsegu naj se izvede združevanje ali razdruževanje; (d)        ali uporabniki računovodskih izrazov potrebujejo dodatne informacije za oceno razkritih kvantitativnih informacij. Če razkritja v skladu s tem MSRP in drugimi MSRP niso zadostna za izpolnjevanje ciljev iz 91. člena, mora podjetje razkriti dodatne informacije, potrebne za izpolnjevanje teh ciljev. 93           Za izpolnjevanje ciljev iz 91. člena mora podjetje za vsako vrsto sredstev in obveznosti (za informacije o določanju ustreznih vrst sredstev in obveznosti glej 94. člen), merjenih po pošteni vrednosti (vključno z merjenjem na podlagi poštene vrednosti znotraj področja uporabe tega MSRP), v izkazu finančnega položaja po začetnem pripoznavanju razkriti vsaj naslednje informacije: (a)        za večkratna in enkratna merjenja poštene vrednosti: merjenje poštene vrednosti ob koncu poročevalnega obdobja; za enkratna merjenja poštene vrednosti: razloge za merjenje. Večkratna merjenja poštene vrednosti sredstev ali obveznosti so merjenja, ki jih drugi MSRP zahtevajo ali dovoljujejo v izkazu finančnega položaja ob koncu vsakega poročevalnega obdobja. Enkratna merjenja poštene vrednosti sredstev ali obveznosti so merjenja, ki jih drugi MSRP zahtevajo ali

Hierarhija poštene vrednosti

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti, POJMI, SPLOŠNO|Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

Hierarhija poštene vrednosti Prikazujemo izvleček določil  MSRP 13, ki se nanašajo na hierarhijo poštene vrednosti.   Vložki Predpostavke, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s predpostavkami o tveganjih, kot sta:a)        tveganje, povezano s posamezno tehniko ocenjevanja vrednosti, ki se uporablja za merjenje poštene vrednosti (kot je model določanja cen), in b)        tveganje, povezano z vložki v tehniko ocenjevanja vrednosti. Ločimo med opazovanimi in neopazovanimi vložki. Vložki Ravni 1 Kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko podjetje dostopa na datum merjenja. Vložki Ravni 2 Vložki, ki niso kotirane cene, vključene na Raven 1, in jih je mogoče neposredno ali posredno opazovati za sredstvo ali obveznost. Vložki Ravni 3 Neopazovani vložki za sredstvo ali obveznost. V zvezi z uporabo pravil poštene vrednosti se uporabljajo naslednji tipični pojmi: Delujoči trg Trg, na katerem se transakcije za sredstvo ali obveznosti izvajajo dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da se redno zagotavljajo informacije o cenah. Stroškovni način Tehnika ocenjevanja vrednosti, ki izraža znesek, ki bi se trenutno zahteval za nadomestitev storitvene zmogljivosti sredstva (pogosto imenovana tudi dnevna nadomestitvena vrednost). Vhodna cena Cena, ki se plača za pridobitev sredstva ali prejme za prevzem obveznosti pri menjalnem poslu. Izhodna cena Cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti. Pričakovani denarni tok Z verjetnostjo tehtano povprečje (tj. način razdelitve) morebitnih prihodnjih denarnih tokov. Poštena vrednost Cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. Največja in najboljša uporaba Uporaba nefinančnega sredstva s strani udeležencev na trgu, s katero bi se najbolj povečala vrednost sredstva ali skupine sredstev in obveznosti (npr. poslovni

Uporaba poštene vrednosti za finančna sredstva in finančne obveznosti s pobotnimi položaji pri tržnih tveganjih ali kreditnem tveganju nasprotne stranke

Categories: MERJENJE, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti|Tags: , , |

Podjetje, ki ima v lasti skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti, je izpostavljeno tržnim tveganjem (kot je opredeljeno v MSRP 7) in kreditnemu tveganju (kot je opredeljeno v MSRP 7) vsake nasprotne stranke. Če podjetje upravlja to skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti na temelju čiste izpostavljenosti tržnim tveganjem ali kreditnemu tveganju, lahko uporabi izjemo pri tem MSRP-ju za merjenje poštene vrednosti. S to izjemo se podjetju dovoli merjenje poštene vrednosti skupine finančnih sredstev in finančnih obveznosti na podlagi cene, ki bi se prejela za prodajo neto dolge pozicije (tj. sredstva) za izpostavljenost posameznemu tveganju ali za prenos neto kratke pozicije (tj. obveznosti) za izpostavljenost posameznemu tveganju v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Skladno s tem mora podjetje izmeriti pošteno vrednost skupine finančnih sredstev in finančnih obveznosti glede na to, kako bi udeleženci na trgu ocenili čisto izpostavljenost tveganju na datum merjenja. Podjetje lahko to izjemo uporabi le, če izpolnjuje vse navedeno: a)        upravlja skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti na podlagi čiste izpostavljenosti podjetja posameznemu tržnemu tveganju (ali tveganjem) ali kreditnemu tveganju posamezne nasprotne stranke skladno z dokumentirano strategijo za obvladovanje tveganja ali naložbeno strategijo podjetja; b)        na tej podlagi zagotavlja informacije o skupini finančnih sredstev in finančnih obveznosti ključnemu ravnateljskemu osebju podjetja, kot je opredeljeno v MRS 24 Razkrivanje povezanih strank; c)        mora izmeriti, ali se je odločilo za merjenje teh finančnih sredstev in finančnih obveznosti po pošteni vrednosti v izkazu finančnega položaja ob koncu vsakega poročevalnega obdobja. Izjema se ne nanaša na predstavljanje računovodskih izkazov. V nekaterih primerih se podlaga za predstavljanje finančnih instrumentov v izkazu finančnega položaja razlikuje od podlage za merjenje finančnih instrumentov, na primer če v MSRP-jih ni zahtevano ali dovoljeno

Poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti (kot je veljavna 1. 1. 2013) – Pojasnilo OPMSRP 19

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje, MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje z izjemo nekaterih določb v zvezi z obračunavanjem varovanja pred tveganjem, MRS 8 Računovodske usmeritve, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti, MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic, MSRP 3 Poslovne združitve|Tags: , , , , , , , , , , |

Besedilo pojasnila je v vsebini, kot velja 1.1.2013 objavljeno na povezavi msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. OZADJE 1 Dolžnik in upnik lahko spremenita pogoje finančne obveznosti, tako da dolžnik izbriše obveznost v celoti ali delno z izdajo kapitalskih instrumentov upniku. Te transakcije se lahko imenujejo tudi „zamenjava dolga za kapital“. OPMSRP je prejel prošnje za napotke v zvezi z obračunavanjem takšnih transakcij. PODROČJE UPORABE 2 To pojasnilo obravnava obračunavanje, ki ga izvede podjetje, kadar se spremenijo pogoji finančne obveznosti, pri čemer podjetje izda kapitalske instrumente upniku podjetja, ki izbriše finančno obveznost v celoti ali delno. Pojasnilo ne obravnava obračunavanja, ki ga izvede upnik. 3 Podjetje tega pojasnila ne uporablja za transakcije, kadar: (a) je upnik tudi neposredni ali posredni delničar in nastopa kot neposredni ali posredni obstoječi delničar, (b) upnika in podjetje obvladuje ista stranka ali stranke pred transakcijo in po njej, transakcija pa vključuje porazdelitev kapitala, ki jo izvede podjetje, ali prispevek podjetju, (c) je poravnava finančne obveznosti z izdajo lastniških deležev v skladu s prvotnimi pogoji finančne obveznosti. PROBLEMI 4 To pojasnilo obravnava naslednja vprašanja: (a) Ali so kapitalski instrumenti podjetja, ki so izdani za poravnavo finančne obveznosti v celoti ali delno, „plačano nadomestilo“ v skladu z 41. členom MRS 39? (b) Kako mora podjetje na začetku meriti kapitalske instrumente, ki so izdani za poravnavo takšne finančne obveznosti? (c) Kako mora podjetje obračunati razlike med knjigovodsko vrednostjo poravnane finančne obveznosti in začetno izmerjeno vrednostjo izdanih kapitalskih instrumentov?

Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom – Pojasnilo OPMSRP 17

Categories: MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, MRS 10 Dogodki po datumu bilance stanja, MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti, MSRP 3 Poslovne združitve, MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja|Tags: , |

Besedilo je na povezavi msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. 1 Podjetje včasih razdeli sredstva, ki niso denarna (nedenarna sredstva), v obliki dividend lastnikom, ki delujejo kot lastniki. V takem primeru lahko podjetje lastnikom ponudi izbiro, ali želijo prejeti nedenarna sredstva ali nadomestno denarno možnost. OPMSRP je prejel zahteve za napotke, kako naj podjetje obračuna take razdelitve. 2 Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) ne dajejo napotkov o tem, kako naj podjetje meri razdelitve lastnikom (kar navadno imenujemo dividende). MRS 1 zahteva, da podjetje razkrije podrobnosti o dividendah, pripoznanih kot razdelitve lastnikom, bodisi v izkazu gibanja kapitala bodisi v pojasnilih k računovodskim izkazom. PODROČJE UPORABE 3 Pojasnilo se nanaša na spodaj navedene vrste enostranskih razdelitev sredstev podjetja njegovim lastnikom, ki delujejo kot lastniki: (a) razdelitve nedenarnih sredstev (npr. opredmetena osnovna sredstva, posli, kot jih opredeljuje MSRP 3, lastniški deleži v drugem podjetju ali skupine za odtujitev, kot jih opredeljuje MSRP 5); in (b) razdelitve, pri katerih lahko lastniki izberejo, ali želijo nedenarna sredstva ali nadomestno denarno možnost. 4 Pojasnilo se nanaša samo na razdelitve, pri katerih so vsi lastniki istega razreda kapitalskih instrumentov enako obravnavani.

Programi zvestobe kupcev – Pojasnilo OPMSRP 13

Categories: MRS 18 Prihodki, MRS 37 Rezervacije, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: |

Besedilo pojasnila je na spletnem naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl.   OZADJE 1 Podjetja uporabljajo programe zvestobe kupcev za spodbujanje kupcev k nakupu svojega blaga ali storitev. Če kupec nabavi blago ali storitve, prejme od podjetja nagradne dobropise (pogosto imenovane „točke“). Kupec lahko nagradne dobropise unovči za nagrade v obliki brezplačnega blaga ali storitev ali blaga ali storitev po znižani ceni. 2 Programi delujejo na različne načine. Od kupcev se lahko zahteva, da pred unovčitvijo nagradnih dobropisov zberejo določeno minimalno število ali vrednost le-teh. Nagradni dobropisi so lahko vezani na posamezne nakupe ali skupine nakupov, ali na redno nakupovanje v določenem obdobju. Podjetje lahko programe zvestobe kupcev izvaja samo ali sodeluje v programu, ki ga izvaja tretja stranka. Ponujene nagrade so lahko v obliki blaga ali storitev podjetja samega in/ali pravic do blaga ali storitev tretje stranke. PODROČJE 3 To pojasnilo se nanaša na nagradne dobropise za zvestobo kupcev, ki (a) jih podjetje da svojim kupcem v sklopu prodajnega posla, tj. prodaje blaga, opravljanja storitev ali možnosti, da kupec uporablja sredstva podjetja; in (b) jih lahko kupci v prihodnosti unovčijo bodisi za brezplačno blago ali storitve bodisi za blago ali storitve po znižani ceni, če izpolnjujejo morebitne dodatne pogoje. Pojasnilo obravnava način obračunavanja v podjetju, ki svojim kupcem daje nagradne dobropise. VPRAŠANJA 4 To pojasnilo obravnava naslednja vprašanja: (a) ali naj podjetje svojo obvezo, da v prihodnosti zagotovi brezplačno blago ali storitve ali blago ali storitve po znižani ceni („nagrade“), pripozna in meri tako, da: (i) del prejemka ali terjatve iz prodajnega posla pripiše nagradnim dobropisom in odloži pripoznavanje prihodka (kot določa 13. člen MRS 18); ali (ii) oceni prihodnje stroške zagotovitve nagrad (kot določa 19. člen MRS 18); in (b) če se prejemek pripiše nagradnim

MSRP 9 – Finančni instrumenti

Categories: MSRP 9 Finančni instrumenti|

Čistopis besedila MSRP, kot velja 1. 1. 2013: msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl Besedilo MSRP 9 še ni sprejeto v pravni okvir EU. Dokler ni sprejeto, se uporablja MRS 39. Pričakovani datum začetka uporabe tega standarda je 1. 1. 2015. *** Na tej povezavi je Uredba Komisije (EU) št. 1254/2012 z dne 11. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 10, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 11, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 12, Mednarodnega računovodskega standarda 27 (2011) in Mednarodnega računovodskega standarda 28 (2011) Besedilo velja za EGP s prikazom teksta MSRP 10, 11 in 12 ; MRS 27 in 28 ter vplivov na posamezne standarde.  Bralec mora pri branju posameznega standarda upoštevati v tej uredbi prikazane spremembe.

Uporaba poštene vrednosti za obveznosti in lastne kapitalske instrumente podjetij – ocenjevanje vrednosti

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti|Tags: , , , , , |

Splošna načela Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se finančna ali nefinančna obveznost ali lasten kapitalski instrument podjetja (npr. deleži v lastniškem kapitalu, izdani kot nadomestilo v poslovni združitvi) prenese na udeleženca na trgu na datum merjenja. Pri prenosu obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja se predpostavlja naslednje: a)        obveznost bi ostala neporavnana, pri čemer bi moral udeleženec na trgu, ki je prevzemnik, obveznost izpolniti. Obveznost se ne bi poravnala z nasprotno stranko ali drugače izbrisala na datum merjenja;  b)        lasten kapitalski instrument podjetja bi ostal neporavnan, pri čemer bi udeleženec na trgu, ki je prevzemnik, prevzel pravice in obveznosti, povezane z instrumentom. Instrument se ne bi preklical ali drugače izbrisal na datum merjenja. Čeprav ne obstaja opazovani trg, da bi se zagotovile informacije o cenah v zvezi s prenosom obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja (npr. ker prenos takšnih postavk preprečujejo pogodbene ali druge pravne omejitve), lahko za takšne postavke obstaja opazovani trg, če so postavke v lasti drugih strank kot sredstva (npr. obveznice delniških družb ali nakupna opcija za delnice podjetja). Vsekakor mora podjetje čim bolj spodbuditi uporabo ustreznih opazovanih vložkov in čim bolj omejiti uporabo neopazovanih vložkov, da se doseže cilj merjenja poštene vrednosti, tj. oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prenos obveznosti ali kapitalskega instrumenta med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Obveznosti in kapitalski instrumenti, ki so v lasti drugih strank kot sredstva Kadar ni na voljo kotirane cene za prenos enake ali podobne obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja, pri čemer ima druga stranka v lasti enako postavko kot sredstvo, mora podjetje izmeriti pošteno vrednost obveznosti ali kapitalskega instrumenta z vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti

Uporaba poštene vrednosti za nefinančna sredstva

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO|Tags: , , , |

Cilj merjenja poštene vrednosti je oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Podjetje mora pri merjenju poštene vrednosti določiti vse naslednje elemente: (a) posamezno sredstvo ali obveznost, ki je predmet merjenja (v skladu z obračunsko enoto sredstva ali obveznosti);(b) za nefinančno sredstvo: predpostavko za ocenjevanje vrednosti, ki je primerna za merjenje (v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo);(c) glavni (ali najugodnejši) trg za sredstvo ali obveznost;(d) tehniko/-e ocenjevanja vrednosti, primerno/-e za merjenje, ob upoštevanju razpoložljivosti podatkov, s katerimi se ustvarijo vložki, ki predstavljajo predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti in ravni hierarhije poštene vrednosti, na katero so razvrščeni vložki. Največja in najboljša uporaba za nefinančna sredstvaPri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva se upošteva sposobnost udeleženca na trgu, da proizvede gospodarske koristi z uporabo sredstva v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo ali s prodajo sredstva drugemu udeležencu na trgu, ki bi zadevno sredstvo uporabil v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo.  Pri največji in najboljši uporabi nefinančnega sredstva se upošteva uporaba sredstva, ki je fizično mogoča, zakonsko dovoljena in finančno izvedljiva, kot sledi: a)        pri uporabi, ki je fizično mogoča, se upoštevajo fizične značilnosti sredstva, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva (npr. lokacija ali velikost nepremičnine); b)        pri uporabi, ki je zakonsko dovoljena, se upoštevajo vse pravne omejitve glede uporabe sredstva, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva (npr. urbanistični predpisi, ki veljajo za nepremičnino); c)        pri uporabi, ki je finančno izvedljiva, se upošteva, ali pri uporabi sredstva, ki je fizično mogoča in zakonsko

Poštena vrednost – opredelitev

Categories: FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, SPLOŠNO|Tags: , |

Poštena vrednost je opredeljena kot cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. Merjenje poštene vrednosti se izvaja za določeno sredstvo ali obveznost. Zato mora podjetje pri merjenju poštene vrednosti upoštevati značilnosti sredstva ali obveznosti, če bi udeleženci na trgu te značilnosti upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti na datum merjenja. Te značilnosti na primer vključujejo: a)        stanje in lokacijo sredstva ter b)        morebitne omejitve v zvezi s prodajo ali z uporabo sredstva. Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se sredstvo ali obveznost izmenja v redni transakciji med udeleženci na trgu za prodajo sredstva ali prenos obveznosti na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti izvede: a)        na glavnem trgu za sredstvo ali obveznost ali b)        na najugodnejšem trgu za sredstvo ali obveznost, kadar ni glavnega trga.  Podjetje mora izmeriti pošteno vrednost sredstva ali obveznosti z uporabo predpostavk, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene sredstva ali obveznosti, ob predpostavki, da udeleženci na trgu delujejo v svojem najboljšem gospodarskem interesu. Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji na glavnem (ali najugodnejšem) trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji (tj. izhodna cena), ne glede na to, ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti.  Uporaba poštene vrednosti pri posameznih ekonomskih kategorijah - glej povezane vsebine: Uporaba za nefinančna sredstva Največja in najboljša uporaba za nefinančna sredstva Predpostavka za ocenjevanje vrednosti nefinančnih sredstev Uporaba za obveznosti in lastne kapitalske instrumente

Mnenje Banke Slovenije pri sestavi letnega poročila bank za leto 2013

Categories: POROČANJE, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , , , , , |

Banka Slovenije je 13. 12. 2013 z dopisom 24.40-966/12-HK izdala napotke, ki jih banke upoštevajo pri sestavi letnega poročila za leto 2013. Nanašajo se na: 1. vrednotenje finančnih naložb, 2. vrednotenje nepremičnin, 3. računovodske izkaze podjetij kot pomoč pri presoji potrebnih slabitev oziroma rezervacij, 4. obravnavo restrukturiranih izpostavljenosti. Prikazujemo jih v spodnji prilogi. Merjenje finančnih naložb v bankah

Razporejanje posrednih stroškov na stroškovne nosilce

Categories: JAVNI SEKTOR, OBRAČUNAVANJE, POROČANJE, POSLOVANJE, PRIPOMOČKI, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , , , , |

Prikazujemo poenostavljen primer razporejanja posrednih stroškov na stroškovne nosilce. Uporaben je za nezahtevne uporabnike, na primer za ugotovitev stroškov na posameznem projektu ali največ treh projektih. RAZPOREJANJE STROSKOV PO DEJAVNOSTIH

Spremembe v obstoječih obveznostih razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobnih obveznosti – Pojasnilo OPMSRP 1

Categories: MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), MRS 23 Stroški izposojanja, MRS 36 Oslabitev sredstev, MRS 37 Rezervacije, MRS 8 Računovodske usmeritve, MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja|Tags: , , , , , , , |

Tekst, veljaven 1. 1. 2013, je objavljen na povezavi msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. Številna podjetja so dolžna razgraditi, odstraniti in ponovno vzpostaviti opredmetena osnovna sredstva. V tem pojasnilu se takšne obveznosti imenujejo obveznostih razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobne obveznosti. Po MRS 16 nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva vključuje začetno oceno stroškov razgradnje in odstranitve sredstva ter ponovno vzpostavitev na ustreznem mestu, za katero nastane obveznost podjetja bodisi ob pridobitvi sredstva bodisi kot posledica uporabe sredstva v določenem časovnem obdobju za druge namene razen proizvodnje zalog v enakem časovnem obdobju. MRS 37 vsebuje zahteve glede merjenja obveznosti razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobnih obveznosti. To pojasnilo ponuja navodila glede obračunavanja učinkov sprememb merjenja obstoječih obveznosti razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobnih obveznosti. PODROČJE UPORABE 2 To pojasnilo se uporablja za spremembe pri merjenju katerihkoli obstoječih obveznosti razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobnih obveznosti, ki so tako: a) pripoznane kot del nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva v skladu z MRS kot tudi (b) pripoznane kot obveznosti v skladu z MRS 37. Obveznost razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobne obveznosti lahko na primer obstajajo za razgradnjo obrata, sanacijo okoljske škode pri ekstraktivnih dejavnostih ali odstranitev opreme. VPRAŠANJE 3 To pojasnilo razlaga, kako je treba obračunati vpliv naslednjih dogodkov na spremembe pri merjenju obstoječih obveznosti razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobnih obveznosti: (a) sprememba pri ocenjevanju poravnavanja obveznosti odtoka dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi (npr. denarni tokovi), (b) sprememba pri trenutni tržni diskontni meri, kot je opredeljena v 47. členu MRS 37 (vključno s spremembami v časovni vrednosti denarja in tveganjih, značilnih za obveznost), ter (c) povečanje, ki odraža pretekli čas (imenovano tudi razreševanje diskontiranja). Odgovor je v pojasnilu.

Delnice članov v zadrugah in podobni instrumenti – OPMSRP 2

Categories: MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje, MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje z izjemo nekaterih določb v zvezi z obračunavanjem varovanja pred tveganjem, MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic|Tags: , , , , , |

Besedilo, kot velja 1. 1. 2013: msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. Zadruge in druga podobna podjetja oblikujejo skupine oseb za zadovoljevanje skupnih gospodarskih ali socialnih potreb. V zakonih držav je zadruga ponavadi opredeljena kot društvo, ki si prizadeva pospeševati gospodarski napredek svojih članov s skupnim poslovanjem (načelo samopomoči). Delnice članov zadruge so pogosto opredeljene kot delnice ali točke članov in podobno in se v nadaljevanju imenujejo „delnice članov“. 2 MRS 32 postavlja načela za razvrščanje finančnih instrumentov med finančne obveznosti ali kapital. Zlasti se ta načela uporabljajo za razvrščanje prodajljivih instrumentov, ki dajejo imetniku pravico, da te instrumente proda nazaj izdajatelju za denar ali drug finančni instrument. Uporaba teh načel za delnice članov zadrug in podobne instrumente je težka. Nekateri pooblastitelji Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde so prosili za pomoč pri razumevanju uporabe načel v MRS 32 za delnice članov in podobne instrumente, ki imajo nekatere značilnosti in okoliščine, v katerih te značilnosti vplivajo na razvrščanje med obveznosti ali kapital. PODROČJE UPORABE 3 To pojasnilo se uporablja za finančne instrumente, ki spadajo v področje MRS 32, vključno s finančnimi instrumenti, izdanimi članom zadrug, ki dokazujejo lastniški delež članov v podjetju. To pojasnilo se ne uporablja za finančne instrumente, ki se lahko poravnajo, ali se bodo poravnali, z lastnimi kapitalskimi instrumenti podjetja. VPRAŠANJE 4 Številni finančni instrumenti, vključno z delnicami članov, imajo značilnosti kapitala, vključno z glasovalnimi pravicami in pravicami do udeležbe v distribuciji dividend. Nekateri finančni instrumenti dajejo imetniku pravico, da zahteva odkup za denar ali drugo finančno sredstvo, vendar lahko vključujejo ali zanje veljajo omejitve ali bodo finančni instrumenti odkupljeni ali ne. Kako naj se ti pogoji odkupa vrednotijo pri določanju ali naj se finančni instrumenti razvrstijo kot obveznosti ali kapital?  

Določanje, ali dogovor vsebuje najem – Pojasnilo OPMSRP 4

Categories: MRS 17 Najemi|Tags: , , , |

Besedilo, kot velja 1. 1. 2013: msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. 1 Podjetje lahko sklene dogovor, ki je sestavljen iz ene transakcije ali vrste povezanih poslov, ki nima pravne oblike najema, ampak prenos pravice do uporabe sredstva (npr. opredmetenega osnovnega sredstva) v zameno za plačilo ali niz plačil. Primeri dogovorov, v katerih eno podjetje (dobavitelj) lahko prenese takšno pravico do uporabe sredstva na drugo podjetje (kupec), pogosto skupaj s povezanimi storitvami, vključujejo: — dogovore o zunanjem izvajanju (npr. zunanje izvajanje obdelave podatkov podjetja); — dogovore v telekomunikacijski dejavnosti, v kateri dobavitelji omrežne zmogljivosti sklenejo pogodbe za zagotavljanje pravic do zmogljivosti kupcem; — pogodbe vzemi ali plačaj in podobne pogodbe, v katerih kupci morajo plačati določene zneske ne glede na to ali prevzamejo pogodbeno blago ali storitve (npr. pogodba vzemi ali plačaj za pridobitev dejansko vse proizvodnje električnega generatorja dobavitelja). 2 To pojasnilo daje napotke za določanje, ali so takšni dogovori najemi ali vsebujejo najeme, ki jih je treba obračunavati v skladu z MRS 17. Ne daje napotkov za določanje, kako naj se takšen najem razvrsti v skladu z navedenim standardom. 3 V nekaterih dogovorih je temeljno sredstvo, ki je predmet najema, del večjega sredstva. To pojasnilo se ne nanaša na način določanja, kdaj je del večjega sredstva sam temeljno sredstvo za namene uporabe MRS 17. Kljub temu dogovori, v katerih bi temeljno sredstvo predstavljalo obračunsko enoto v MRS 16 ali MRS 38, spadajo v področje tega pojasnila. PODROČJE UPORABE ▼M9 4 To pojasnilo se ne uporablja za dogovore, ki: a) so ali vsebujejo najeme, izločene iz področja MRS 17; ali (b) so dogovori o koncesiji storitev javno v zasebno, ki spadajo v področje OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji storitev. VPRAŠANJA 5 To pojasnilo obravnava naslednja vprašanja: (a)

Obveznosti iz udeležbe na specifičnem trgu – odpadna električna in elektronska oprema – Pojasnilo OPMSRP 6

Categories: MRS 37 Rezervacije, MRS 8 Računovodske usmeritve|Tags: , , |

Besedilo, kot velja na dan 1. 1. 2013: msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. OZADJE 1 17. člen MRS 37 določa, da je obvezujoč dogodek pretekli dogodek, ki privede do sedanje obveznosti, da podjetje nima nobene druge stvarne možnosti razen poravnave. 2 19. člen MRS 37 določa, da se rezervacije pripoznajo le za tiste obveze, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in obstajajo neodvisno od prihodnjega delovanja podjetja. 3 Direktiva EU o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO), ki ureja zbiranje, predelavo, obnavljanje in okolju prijazno odstranjevanje odpadne opreme, je sprožila vprašanje, kdaj naj se prizna obveznost razgrajevanja OEEO. Direktiva razlikuje med „novimi“ odpadki iz z odpadki „iz preteklosti“ ter med odpadki iz zasebnih gospodinjstev in odpadki od uporabnikov, ki niso zasebna gospodinjstva. Novi odpadki se nanašajo na izdelke, prodane po 13. avgustu 2005. V Direktivi se šteje, da je vsa gospodinjska oprema, prodana pred navedenim datumom, oprema iz preteklosti. 4 Direktiva določa, da stroške ravnanja z odpadki za gospodinjsko opremo iz preteklosti krijejo proizvajalci take opreme, ki obstajajo na trgu v obdobju, ki se določi v veljavni zakonodaji posamezne države članice (obdobje merjenja). Direktiva določa tudi, da vse države članice vzpostavijo sisteme, v katere sorazmerno prispevajo vsi proizvajalci, „npr. sorazmerno z njihovim vsakokratnim tržnim deležem po vrsti opreme.“ 5 Nekateri pojmi, uporabljeni v Pojasnilu, kot sta „tržni delež“ in „obdobje merjenja“, se lahko opredelijo zelo različno v veljavnih zakonodajah držav članic. Obdobje merjenja je lahko na primer eno leto ali en sam mesec. Podobno se lahko v različnih nacionalnih zakonodajah razlikujejo tudi opredelitve merjenja tržnega deleža in formule za izračunavanje obveznosti. Vendar pa se vsi ti primeri nanašajo zgolj na merjenje obveznosti, ki ne spada v področje Pojasnila. PODROČJE UPORABE 6 To pojasnilo ponuja navodila v zvezi s

Uporaba pristopa preoblikovanja na temelju MRS 29 Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih – Pojasnilo OPMSRP 7

Categories: MRS 29 Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih|Tags: , |

Besedilo, kot velja 1. 1. 2013: msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. OZADJE 1. To pojasnilo vsebuje navodila za uporabo zahtev MRS 29 v obdobju poročanja, v katerem podjetje ugotovi ( 1 ) obstoj hiperinflacije v gospodarstvu svoje funkcionalne valute, če navedeno gospodarstvo ni bilo hiperinflacijsko v predhodnem obdobju, in če podjetje zato preračunava svoje računovodske izkaze v skladu z MRS 29. VPRAŠANJA 2. To pojasnilo obravnava naslednji vprašanji: a) Kako naj se tolmači zahteva „…izraženi v merski enoti, ki velja na dan ►M5 izkaza finančnega položaja ◄“ iz 8. člena MRS 29, če podjetje uporablja ta standard? b) Kako naj podjetje prikaže odprtje postavke odloženega davka v svojih preračunanih računovodskih izkazih?  

Pravica do deležev, ki izhajajo iz skladov za razgradnjo, obnovo in ponovno oživljanje okolja – Pojasnilo OPMSRP 5

Categories: MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja|Tags: , , , , |

Besedilo, kot velja 1. 1. 2013: msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. OZADJE 1. Namen skladov za razgradnjo, obnovo in ponovno oživljanje okolja, v nadaljnjem besedilu „skladi za razgradnjo“ ali „skladi“, je izločiti sredstva za financiranje nekaterih ali vseh stroškov razgradnje obrata (kot je jedrski obrat) ali določene opreme (kot so avtomobili), ali ponovno oživljanje okolja (kot je urejanje onesnaženosti vode ali obnavljanje miniranega zemljišča), ki se skupaj imenujejo „razgradnja“. 2. Prispevki v te sklade so lahko prostovoljni ali pa jih zahteva uredba ali zakon. Skladi imajo lahko eno od naslednjih sestav: a) skladi, ki jih ustanovi en sam vlagatelj za financiranje svojih obvez za razgradnjo za posamezno lokacijo ali za vrsto geografsko razpršenih lokacij. b) Skladi, ki jih ustanovi več vlagateljev za financiranje svojih posameznih ali skupnih obvez za razgradnjo, kadar so vlagatelji upravičeni do povračila odhodkov za razgradnjo do višine njihovih prispevkov, povečanih za dejanski čisti dobiček od teh prispevkov in zmanjšanih za delež stroškov upravljanja sklada. Vlagatelji morajo morebiti plačati dodatne prispevke, na primer v primeru stečaja drugega vlagatelja. c) Skladi, ki jih ustanovi več vlagateljev za financiranje svojih posameznih ali skupnih obvez za razgradnjo, ko zahtevana raven prispevkov temelji na obstoječi dejavnosti vlagatelja in korist, ki jo vlagatelj dobi, temelji na pretekli dejavnosti. V takšnih primerih obstaja možnost neusklajenosti med zneskom prispevkov, ki jih plača vlagatelj (na podlagi obstoječe dejavnosti) in vrednostjo, ki je iztržljiva iz sklada (na podlagi pretekle dejavnosti). 3. Takšni skladi imajo na splošno naslednje značilnosti: a) Sklad ločeno upravljajo neodvisni skrbniki. b) Podjetja (vlagatelji) plačujejo prispevke v sklad, ki se naložbijo v vrsto sredstev, ki lahko vključujejo dolžniške in kapitalske finančne naložbe in so na voljo za pomoč pri plačevanju stroškov vlagateljev za razgradnjo. Skrbniki določijo način naložbenja prispevkov v

Sofinanciranje osnovnega sredstva

Categories: 04 – OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, 05 – POPRAVEK IN OSLABITEV VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV, 11 – DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH INŠTITUCIJAH, 22 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) DO DOBAVITELJEV, 43 – AMORTIZACIJA, 96 – REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, KNJIGOVODSTVO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZRED 1 – KRATKOROČNA SREDSTVA - RAZEN ZALOG - IN KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, RAZRED 2 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, RAZRED 4 – STROŠKI, RAZRED 9 – KAPITAL, DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN DOLGOROČNE REZERVACIJE|Tags: , , |

Pridobili smo sofinanciranje osnovnega sredstva, ki zahteva transparentnost izkazovanja porabe pridobljenih sredstev. V prispevku prikazujemo, kako to zagotovimo s ponazoritvami knjižb na kontih. Sofinanciranje osnovnega sredstva

Evidentiranje unovčene garancije

Categories: 02 – NEPREMIČNINE, 11 – DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH INŠTITUCIJAH, 22 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) DO DOBAVITELJEV, 29 – KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZRED 1 – KRATKOROČNA SREDSTVA - RAZEN ZALOG - IN KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, RAZRED 2 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE|Tags: , , , |

V prispevku obravnavamo, kako ravnati z unovčeno garancijo, ki se v celoti ne porabi za namen, za katerega je bila unovčena. Kakšni so razlogi, da do tega pride, in kako bi bilo pravilno evidentirati nastalo situacijo? Podrobnosti so razvidne v prilogi: Evidentiranje unovčene garancije

Plačevanje podjetij in podjetnikov z gotovino

Categories: DAVKI, POSTOPEK, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , |

Smo trgovski center, ki se ukvarja z maloprodajo. Med našimi kupci so tudi podjetja in podjetniki. Ti opravijo nakup in plačajo na blagajni, potem odidejo do informacij, kjer se jim izpiše originalni račun. Na tem računu je razvidno, ali je plačilo opravljeno z gotovino ali s kartico. Ali sploh smemo izstaviti račun takšni stranki, ki je »zavestno« kršila zakon ali ji naj zavrnemo celoten nakup in ga naj plača na dovoljen način? Če ji ne izstavimo računa, smo dejansko v prekršku. Ali smo hkrati s prejemom gotovine za opravljen nakup tudi mi v prekršku? Kot prekršek je opredeljeno ravnanje osebe, ki mora v skladu z ZDavP-2 in pravilnikom plačilo za opravljeno storitev ali dobavljeno blago nakazati na transakcijski račun prejemnika, pa ga ne nakaže. Prejemnik plačila ne stori prekrška. Menimo, da ste v takem primeru kupcu vseeno dolžni izstaviti račun, pri tem pa predlagamo, da te kupce opozorite na njihovo dolžnost iz pravilnika in ZDavP-2. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Gotovinsko poslovanje – plačevanje z boni

Categories: DAVKI, POSTOPEK, RAČUNOVODSTVO|

Kako sprememba Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13) vpliva na izplačevanje določenih plačil iz naslova delovnega razmerja v obliki vrednostnih bonov in plačevanje z vrednostnimi boni? ZDavP-2 in pravilnik urejata obveznost nakazovanja tistih plačil, ki se izvršijo v denarju. Če vrednostne bone kupi oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 in je njihova vrednost višja od 420 evrov, mora plačilo za nakup izvesti na TRR prodajalca. Kadar pa se vrednostni bon da na razpolago delavcu kot druga vrsta plačila za delo (torej če delovnopravna zakonodaja plačila v nedenarni obliki dopušča), se vrednostni bon šteje za plačilo v naravi. Glej stališče DURS. Drugi odgovori na vprašanja povezana s plačilom z gotovino so na tej povezavi.

Izplačilo plačnih nesorazmerij

Categories: 47 – STROŠKI DELA, javni sektor, STROŠKI DELA|Tags: , , |

Ministrstvo za notranje zadeve je sprejelo: Pojasnilo v zvezi z izvajanjem Zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU) v naslednji vsebini: Dne 6.12.2013 je bil v Uradnem listu RS, št. 100/13, objavljen Zakon o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (v nadaljevanju: ZNIRPJU), ki je v skladu s 6. členom začel veljati naslednji dan po objavi, torej 7.12.2013.   Zakon je bil sprejet upoštevaje odločitev delovnih in socialnih sodišč, iz katerih izhaja, da je Republika Slovenija kršila 50. člen Kolektivne pogodbe za javni sektor, ker delavcem, ki so bili za čas od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012, v skladu z Aneksom št. 2 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 91/09; v nadaljevanju Aneks 2), upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, ni priznala in ni izplačevala tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah. Navedena odločitev je bila potrjena tudi s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, kot najvišje instance v delovnih sporih. Glede na to, da določbe KPJS veljajo za vse javne uslužbence (osebna veljavnost KPJS) zaposlene v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalnih skupnosti (stvarna veljavnost KPJS) je bil z namenom zagotovitve enake obravnave vseh subjektov, ki so upravičeni do izplačila tretje četrtine odprave nesorazmerij v osnovnih plačah in jim le ta še ni bila izplačana ter enotnega in preglednega načina izplačila sprejeta odločitev, da se bo problematika izplačila tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah uredila z zakonom.   ZNIRPJU tako jasno opredeljuje vsebino izplačila iz naslova odprave

MSRP 8 – Poslovni odseki

Categories: MSRP 8 Poslovni odseki|Tags: , |

KLJUČNO NAČELO 1 Podjetje razkrije informacije, ki omogočajo uporabnikom njegovih računovodskih izkazov, da ocenijo naravo in finančne učinke poslovnih dejavnosti, s katerimi se podjetje ukvarja, ter gospodarsko okolje, v katerem posluje. PODROČJE UPORABE 2 Ta MSRP se uporablja za: (a) ločene ali posamezne računovodske izkaze podjetja: (i) s katere dolžniškimi ali kapitalskimi instrumenti se trguje na javnem trgu (domača ali tuja borza ali zunajborzni trg, vključno z lokalnimi in regionalnimi trgi), ali (ii) ki je svoje računovodske izkaze predložilo, ali je v postopku predložitve, komisiji za vrednostne papirje ali drugi upravni organizaciji z namenom izdaje katere koli skupine instrumentov na javnem trgu, ter (b) konsolidirane računovodske izkaze skupine z matičnim podjetjem: (i) s katere dolžniškimi ali kapitalskimi instrumenti se trguje na javnem trgu (domača ali tuja borza ali zunajborzni trg, vključno z lokalnimi in regionalnimi trgi), ali (ii) ki je svoje konsolidirane računovodske izkaze predložila, ali so v postopku predložitve, komisiji za vrednostne papirje ali drugi upravni organizaciji z namenom izdaje katere koli skupine instrumentov na javnem trgu. 3 Če se od podjetja ne zahteva uporaba tega MSRP in se podjetje odloči, da bo razkrilo podatke o segmentih, ki niso skladni s tem MSRP, teh podatkov ne sme opisati kot podatke o segmentih. 4 Če računovodsko poročilo vsebuje tako konsolidirane računovodske izkaze obvladujočega podjetja v skladu s tem MSRP kot tudi ločene računovodske izkaze obvladujočega podjetja, je treba informacije po segmentih predstaviti samo v konsolidiranih računovodskih izkazih. Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki po pojmih, ki so vrgajeni v to

MSRP 6 – Raziskovanje in vrednotenje rudnih bogastev

Categories: MSRP 6 Raziskovanje in vrednotenje rudnih bogastev|Tags: , , , |

Namen tega MSRP je določiti računovodsko poročanje za raziskovanje in vrednotenje rudnih bogastev. Ta MSRP zahteva predvsem: (a) omejene izboljšave obstoječih računovodskih navad za stroške raziskovanja in vrednotenja. (b) da podjetja, ki pripoznajo sredstva za raziskovanje in vrednotenje, oslabitev takšnih sredstev ocenijo v skladu z MSRP in oslabitev merijo v skladu z MRS 36 Oslabitev sredstev. (c) razkrivanje, ki ugotavlja in pojasnjuje zneske v računovodskih izkazih podjetja, ki izhajajo iz raziskovanja in vrednotenja rudnih bogastev in pomaga uporabnikom teh računovodskih izkazov razumeti te zneske, časovne okvire in gotovosti glede prihodnjih denarnih tokov iz pripoznanih sredstev za raziskovanje in vrednotenje.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki po pojmih, ki so vrgajeni v to revijo.

MSRP 5 – Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje

Categories: MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje|Tags: , , , |

Cilj tega MSRP je določiti način obračunavanja sredstev za prodajo in predstavitev ter razkritje ustavljenega poslovanja. Ta MSRP zahteva predvsem: (a) da se sredstva, ki izpolnjujejo sodila za razvrstitev med sredstva za prodajo, merijo po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje oz. amortizacijo takšnih sredstev do ustavitve, katera je nižja, ter (b) da se sredstva, ki izpolnjujejo sodila za razvrstitev med sredstva za prodajo, predstavijo ločeno v obrazcu izkaza finančnega položaja ter da se rezultati ustavitve poslovanja predstavijo ločeno v izkazu vseobsegajočega donosa.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki po pojmih, ki so vrgajeni v to revijo. *** Na tej povezavi je Uredba Komisije (EU) št. 1254/2012 z dne 11. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 10, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 11, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 12, Mednarodnega računovodskega standarda 27 (2011) in Mednarodnega računovodskega standarda 28 (2011) Besedilo velja za EGP s prikazom teksta MSRP 10, 11 in 12 ; mrs 27 IN 28 ter vplivov na posamezne standarde.  Bralec mora pri branju posameznega standarda upoštevati v tej uredbi prikazane spremembe.

MSRP 4 – Zavarovalne pogodbe

Categories: MSRP 4 Zavarovalne pogodbe|Tags: , |

Namen tega MSRP je določiti računovodsko poročanje o zavarovalnih pogodbah za vsako podjetje, ki takšne pogodbe izdaja (v tem MSRP opisan kot zavarovatelj), vse dokler upravni odbor ne bo zaključil druge faze projekta o zavarovalnih pogodbah. Ta MSRP zahteva predvsem: (a) omejene izboljšave zavarovateljev pri obračunavanju zavarovalnih pogodb; (b) razkrivanje, ki ugotavlja in pojasnjuje zneske v zavarovateljevih računovodskih izkazih iz naslova zavarovalnih pogodb ter pomaga uporabnikom teh računovodskih izkazov razumeti te zneske, časovne okvire in negotovosti glede prihodnjih denarnih tokov iz naslova zavarovalnih pogodb.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki po pojmih, ki so vrgajeni v to revijo.

MSRP 3 – Poslovne združitve

Categories: MSRP 3 Poslovne združitve|Tags: , |

Cilj tega MSRP je izboljšati ustreznost, zanesljivost in primerljivost informacij, ki jih poročajoče podjetje zagotavlja v svojih računovodskih izkazih o poslovni združitvi in njenih vplivih. Za dosego tega ta MSRP postavlja načela in zahteve kako prevzemnik: (a) v svojih računovodskih izkazih pripozna in meri opredeljiva pridobljena sredstva, prevzete obveznosti ali neobvladujoči delež v prevzetem podjetju, (b) pripozna in meri dobro ime, pridobljeno v poslovni združitvi, ali dobiček pri izpogajanem nakupu, ter (c) določa, katere informacije razkriti, da bodo uporabniki računovodskih izkazov lahko ocenili naravo in finančne učinke poslovne združitve.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki po pojmih, ki so vrgajeni v to revijo. *** MSRP 10: MSRP 3 Poslovne združitve D5 Spremeni se 7. člen in doda se 64.E člen: 7 Pri določitvi prevzemnika – podjetja, ki pridobi obvladovanje drugega podjetja, tj. prevzetega podjetja, je treba uporabljati napotke iz MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi. Če je nastala poslovna združitev, vendar uporaba napotkov iz MSRP 10 ne nakazuje jasno, katero od podjetij, ki se združujejo, je prevzemnik, je treba pri tem določanju upoštevati dejavnike iz B14.–B18. člena. 64E Z MSRP 10, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 7., B13. in B63.(e) člen ter Priloga A. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10. D6 [Ne velja za zahteve.] D7 V Prilogi A se izbriše opredelitev pojma "obvladovanje". D8 Spremenita se B13. in B63.(e) člen Priloge B: B13 Pri določitvi prevzemnika – podjetja, ki pridobi obvladovanje prevzetega podjetja, je treba uporabljati napotke iz MSRP 10 Konsolidirani računovodski

MSRP 2 – Plačilo na podlagi delnic

Categories: MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic|Tags: , |

Cilj tega MSRP je določiti računovodsko poročanje podjetij v primeru plačilnih transakcij z delnicami. Ta standard predvsem zahteva od podjetja, da v izkazu vseobsegajočega donosa in izkazu finančnega položaja prikaže učinke plačilnih transakcij z delnicami, vključno s stroški povezanimi s transakcijami pri katerih so delniške opcije podeljene zaposlencem.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki po pojmih, ki so vrgajeni v to revijo.   *** MSRP 10: MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic D4 Doda se 63.A člen: 63A Z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MSRP 11, ki sta bila izdana maja 2011, sta bila spremenjena 5. člen in Priloga A. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11. V Prilogi A se spremeni opomba k opredelitvi pojma "dogovor za plačilo na podlagi delnic": * "Skupina" je v Prilogi A k MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi opredeljena kot "obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja" z vidika zadnjega obvladujočega podjetja poročajočega podjetja. *** Na tej povezavi je Uredba Komisije (EU) št. 1254/2012 z dne 11. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 10, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 11, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 12, Mednarodnega računovodskega standarda 27 (2011) in Mednarodnega računovodskega standarda 28 (2011) Besedilo velja za EGP s prikazom teksta MSRP 10, 11 in 12 ; mrs 27 IN 28 ter vplivov na posamezne standarde.  Bralec mora pri branju posameznega standarda upoštevati v tej uredbi prikazane

MSRP 1 – Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Categories: MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja|Tags: , |

Cilj tega MSRP je zagotoviti, da prvi računovodski izkazi podjetja v skladu z MSRP in njegova medletna računovodska poročila za del obdobja, ki ga zajemajo ti računovodski izkazi, vsebujejo visoko kakovostne informacije, ki: (a) so za uporabnike pregledne in primerljive za vsa predstavljena obdobja; (b) zagotavljajo ustrezno izhodišče za računovodstvo v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP); in (c) jih je mogoče pripraviti s stroški, ki ne presegajo koristi.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki po pojmih, ki so vrgajeni v to revijo. *** Spremembe MSRP 1 obravnavajo posojila, prejeta od države, po obrestni meri, ki je nižja od tržne. Z Uredbo komisije številka 183/2013 je Komisija sprejela spremembe MSRP z dne 13.3.2012. »Spremembe MSRP 1 obravnavajo posojila, prejeta od države, po obrestni meri, ki je nižja od tržne, cilj sprememb pa je podjetja, ki prvikrat uporabljajo MSRP, oprostiti polne uporabe za nazaj pri prehodu na MSRP«, je v uvodnih določbah predstavila komisija. Spremembe MSRP 1 se sklicujejo na nekatere določbe MSRP 9, ki se trenutno ne more uporabljati, ker ga Unija še ni sprejela. Zato pomeni vsako sklicevanje na MSRP v tej uredbi smiselno sklicevanje  na MRS 39 (Odbor za mednarodne računovodske standarde načrtuje dokončanje nadomestitve  MRRS 19 z novim MSRP 9 leta 2015). Komisija z Uredbo spreminja mednarodne standarde in pojasnila, ki so obstajali 15.10.2008. Uredba z začetkom veljavnosti 8.3.2013 se začnejo podjetja uporabljati najkasneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se prične 1. januarja 2013 ali kasneje. Vir: Uradni list Evropske unije **** 27, marca

MRS 41 – Kmetijstvo

Categories: MRS 41 Kmetijstvo|Tags: , |

Cilj tega standarda je predpisati računovodsko obravnavanje in razkritja, povezana s kmetijsko dejavnostjo.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki po pojmih, ki so vrgajeni v to revijo.

MRS 40 – Naložbene nepremičnine

Categories: MRS 40 Naložbene nepremičnine|Tags: , |

1 Cilj tega standarda je predpisati računovodsko obravnavanje naložbenih nepremičnin in z njimi povezanih zahtev po razkritju. PODROČJE UPORABE 2 Ta standard se uporablja pri pripoznavanju, merjenju in razkrivanju naložbenih nepremičnin. 3 Med drugim ta standard obravnava merjenje naložbenih nepremičnin pridobljenih s finančnim najemom v najemnikovih računovodskih izkazih in merjenje naložbenih nepremičnin, danih v poslovni najem, v najemodajalčevih računovodskih izkazih. Ta standard ne obravnava zadev, ki jih obravnava MRS 17 – Najemi: (a) razvrstitve najemov na finančne najeme in poslovne najeme, (b) pripoznavanja prihodkov od najemnin iz naložbenih nepremičnin (glejte tudi MRS 18 Prihodki), (c) merjenja deležev v nepremičninah, danih v poslovni najem in obračunanih v najemnikovih računovodskih izkazih, (d) merjenja najemodajalčevih čistih naložb, danih v finančni najem, v najemodajalčevih računovodskih izkazih, (e) obračunavanja prodajne transakcije s povratnim najemom, ter (f) razkrivanja o finančnih najemih in poslovnih najemih. 4 Ta standard se ne uporablja za: (a) biološka sredstva, ki so povezana s kmetijsko dejavnostjo (glejte MRS 41 – Kmetijstvo), ter (b) rudarske pravice in zaloge rudnin, kot so nafta, zemeljski plin ali podobne neobnovljive dobrine.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki , ki so vrgajeni v to revijo.  

MRS 39 – Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje z izjemo nekaterih določb v zvezi z obračunavanjem varovanja pred tveganjem

Categories: MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje z izjemo nekaterih določb v zvezi z obračunavanjem varovanja pred tveganjem|Tags: , , , |

Cilj tega standarda je postaviti načela pripoznavanja in merjenja finančnih sredstev, finančnih obveznosti in nekaterih pogodb za nakup ali prodajo nefinančnih sredstev. Zahteve o predstavljanju informacij o finančnih instrumentih so naštete v MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje. Zahteve po razkrivanju informacij o finančnih instrumentih so naštete v MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki , ki so vrgajeni v to revijo.   *** Ta standard bo zamenjan s standardom MSRP 9. Predvideni začetek uporabe MSRP 9 je 1.1.2015. *** Na tej povezavi je Uredba Komisije (EU) št. 1254/2012 z dne 11. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 10, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 11, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 12, Mednarodnega računovodskega standarda 27 (2011) in Mednarodnega računovodskega standarda 28 (2011) Besedilo velja za EGP s prikazom teksta MSRP 10, 11 in 12 ; mrs 27 IN 28 ter vplivov na posamezne standarde.  Bralec mora pri branju posameznega standarda upoštevati v tej uredbi prikazane spremembe.  

MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva

Categories: MRS 37 Rezervacije|Tags: , , , |

Cilj tega standarda je zagotoviti, da se pri rezervacijah, pogojnih obveznostih in pogojnih sredstvih uporabljajo ustrezna sodila za pripoznavanje in podlage za merjenje ter da je v pojasnilih razkritih dovolj informacij, da uporabniki lahko razumejo njihovo naravo, časovne opredelitve in zneska.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki , ki so vrgajeni v to revijo.

MRS 34 – Medletno računovodsko poročanje

Categories: MRS 34 Medletno računovodsko poročanje|Tags: , |

Cilj tega standarda je predpisati najnujnejšo vsebino medletnega računovodskega poročila ter načela pripoznavanja in merjenja v popolnih in zgoščenih računovodskih izkazih za medletna obdobja. Pravočasno in zanesljivo medletno računovodsko poročanje izboljšuje možnost naložbenikov, upnikov (kreditorjev) in drugih razumeti zmožnost podjetja za ustvarjanje čistega dobička in denarnih tokov ter njegovo finančno stanje in likvidnost. Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki , ki so vrgajeni v to revijo.   *** 27, marca 2013 je bila sprejeta naslednja Uredba: Člen 1 Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni: (1) Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi; (2) Mednarodni računovodski standard (MRS) 1 Predstavljanje računovodskih izkazov se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi; (3) MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in MRS 34 Medletno računovodsko poročanje se spremenita v skladu z MRS 1, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi. (4) MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi; (5) MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi; (6) Pojasnilo 2 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) Delnice članov v zadrugah in podobni instrumenti se spremeni v skladu z MRS 32, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi; (7) MRS 34 Medletno računovodsko poročanje se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi. Člen 2 Posamezno podjetje začne spremembe iz

MRS 33 – Čisti dobiček na delnico

Categories: MRS 33 Čisti dobiček na delnico|Tags: , , |

Cilj tega standarda je predpisati načela za ugotavljanje in predstavljanje čistega dobička na delnico, da bi tako izboljšali primerjave uspešnosti med različnimi podjetji v istem obdobju poročanja in med različnimi obdobji poročanja za isto podjetje. Kljub omejitvam, s katerimi so povezani podatki o čistem dobičku na delnico, ki so posledica različnih računovodskih usmeritev, ki se lahko uporabljajo pri ugotavljanju „čistega dobička“, pa dosledno določen imenovalec vendarle pomeni večjo kakovost računovodskega poročanja. Ta standard se osredotoča na imenovalec v izračunu čistega dobička na delnico.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki , ki so vrgajeni v to revijo. *** Na tej povezavi je Uredba Komisije (EU) št. 1254/2012 z dne 11. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 10, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 11, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 12, Mednarodnega računovodskega standarda 27 (2011) in Mednarodnega računovodskega standarda 28 (2011) Besedilo velja za EGP s prikazom teksta MSRP 10, 11 in 12 ; mrs 27 IN 28 ter vplivov na posamezne standarde.  Bralec mora pri branju posameznega standarda upoštevati v tej uredbi prikazane spremembe.

MRS 32 – Finančni instrumenti: predstavljanje – v dopolnitvi

Categories: MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje|Tags: , , |

Cilj tega standarda je določiti načela za predstavljanje finančnih instrumentov kot obveznosti ali lastniški kapital in za izravnavo finančnih sredstev in finančnih obveznosti. Uporablja se za razvrščanje finančnih instrumentov, z vidika izdajatelja, v finančna sredstva, finančne obveznosti in instrumente lastniškega kapitala; razvrščanje s tem povezanih obresti, dividend, izgub in dobičkov; in okoliščine, v katerih naj se izvede izravnava finančnih sredstev in finančnih obveznosti. Načela v okviru tega standarda dopolnjujejo načela pripoznavanja in merjenja finančnih sredstev in finančnih obveznosti v MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje ter za razkrivanje informacij o njih v MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki , ki so vrgajeni v to revijo. *** 27, marca 2013 je bila sprejeta naslednja Uredba: Člen 1 Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni: (1) Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi; (2) Mednarodni računovodski standard (MRS) 1 Predstavljanje računovodskih izkazov se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi; (3) MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in MRS 34 Medletno računovodsko poročanje se spremenita v skladu z MRS 1, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi. (4) MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi; (5) MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi; (6) Pojasnilo 2 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP)

MRS 31 – Deleži v skupnih vlaganjih

Categories: MRS 31 Deleži v skupnih vlaganjih|Tags: , , |

Ta standard se mora uporabljati pri obračunavanju deležev v skupnih podvigih ter poročanju o sredstvih, obveznostih, prihodkih in odhodkih v zvezi s skupnimi podvigi v računovodskih izkazih podvižnikov in naložbenikov ne glede na sestavo ali obliko, v okviru katere se izvajajo dejavnosti skupnega podviga. Vendar se ne uporablja za deleže podvižnikov v skupaj obvladovanih podjetjih v lasti: (a) organizacij s tveganim kapitalom ali (b) vzajemnih skladov, naložbenih skladov z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe, ki so po prvotnem pripoznanju označeni kot po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali so razvrščeni kot namenjeni za trgovanje in obračunani v skladu z MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. Podjetje spremembe poštene vrednosti takšne naložbe pripozna v poslovnem izidu v obdobju spremembe. Podvižnik s takšnim deležem mora razkriti informacije iz 55. in 56. člena.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki , ki so vrgajeni v to revijo. *** Na tej povezavi je Uredba Komisije (EU) št. 1254/2012 z dne 11. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 10, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 11, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 12, Mednarodnega računovodskega standarda 27 (2011) in Mednarodnega računovodskega standarda 28 (2011) Besedilo velja za EGP s prikazom teksta MSRP 10, 11 in 12 ; mrs 27 IN 28 ter vplivov na posamezne standarde.  Bralec mora pri branju posameznega standarda upoštevati v tej uredbi prikazane spremembe.

MRS 29 – Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih

Categories: MRS 29 Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih|Tags: , , |

1 Ta standard se mora uporabljati pri računovodskih izkazih, tudi konsolidiranih računovodskih izkazih, vsakega podjetja, katerega funkcijska valuta je valuta hiperinflacijskega gospodarstva. 2 V hiperinflacijskem gospodarstvu ni koristno poročati o poslovnem izidu in finančnem položaju v domači valuti, ne da bi računovodske izkaze ustrezno preračunali. Denar izgublja kupno moč tako hitro, da bi bilo zavajajoče primerjati zneske iz transakcij in drugih poslovnih dogodkov, ki se zgodijo v različnih trenutkih, celo v istem obračunskem obdobju. 3 Ta standard ne določa brezpogojne stopnje inflacije, ki naj bi pomenila začetek hiperinflacije. Stvar presoje je, kdaj je v skladu s tem standardom treba računovodske izkaze preračunati. Označujejo jo značilnosti gospodarskega okolja v državi, med katere med drugim spadajo tudi: (a) prebivalstvo daje prednost ohranjanju premoženja v obliki nedenarnih sredstev ali v obliki razmeroma trdne tuje valute. Zneske domače valute takoj vloži, da bi ohranilo kupno moč; (b) prebivalstvo ne opazuje denarnih postavk v domači valuti, temveč v razmeroma trdni tuji valuti. Tudi cene so pogosto navedene v tuji valuti; (c) pri prodajah in nakupih na up (na kredit) veljajo cene, ki upoštevajo pričakovano zmanjšanje kupne moči v času kreditiranja, čeprav je to obdobje kratko; (d) obrestne mere, plače in cene so vezane na indeks rasti cen; ter (e) nabrana (kumulativna) stopnja inflacije se v treh letih približa 100 % ali to stopnjo celo preseže. 4 Priporočljivo je, da vsa podjetja, ki poročajo v valuti istega hiperinflacijskega gospodarstva, uporabljajo ta standard od istega dne. Kljub temu pa velja ta standard za računovodske izkaze kateregakoli podjetja od začetka poročevalskega obdobja, v katerem ugotovi, da obstaja v državi, v kateri poroča, hiperinflacija.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko

MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige

Categories: MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja|Tags: , , |

Sprejet je bil novi tekst standarda, ki se uporablja od 1.1.2013. Cilj tega standarda je določiti obračunavanje finančnih naložb v pridružena podjetja in zahteve za uporabo kapitalske metode pri obračunavanju finančnih naložb v pridružena podjetja in skupne podvige. Na spodnji povezavi je sprejeta uredba s prikazom teksta MSRP 10, 11 in 12 ; mrs 27 in 28 ter vplivov na posamezne standarde.  Bralec mora pri branju posameznega standarda upoštevati v tej uredbi prikazane spremembe: STANDARDI MSRP 10, 11 IN 12; MRS 27 IN 28 Z AKTIVNIMI POVEZAVAMI IN KAZALOM: MSRP 10_11_12 MRS 27_28 V tej vsebini se uporablja od 1.1.2013. Standard je bil spremenjen 20. novembra 2013. Tekst sprememebe je v naslednji povezavi: Spremembe MSRP z dne 20 novembra 2013, ki temelji na  Uredbi Komisije (EU) št. 1254/2012: z dne 11. decembra 2012 Tekst uredbe: (1) Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 [2] so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008. (2) Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 12. maja 2011 objavil Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MSRP 11 Skupni aranžmaji, MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih ter spremenjena Mednarodni računovodski standard (MRS) 27 Ločeni računovodski izkazi in MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Cilj MSRP 10 je zagotoviti enoten model konsolidiranja, pri katerem obvladovanje predstavlja podlago za konsolidacijo za vse vrste podjetij. MSRP 10 nadomešča MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi in Pojasnilo 12 Strokovnega odbora za pojasnjevanje (SOP) Konsolidacija – podjetja za posebne namene (SOP-12). MSRP 11 določa načela za računovodsko poročanje strank v skupnem aranžmaju in nadomešča MRS 31 Deleži v skupnih podvigih ter SOP-13 Skupaj obvladovana podjetja – nedenarni prispevki podvižnikov. MSRP 12

MRS 27 Ločeni računovodski izkazi

Categories: MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi|Tags: , , |

Čistopis besedila standarda Na spodnji povezavi je sprejeta uredba s prikazom teksta MSRP 10, 11 in 12 ; mrs 27 IN 28 ter vplivov na posamezne standarde.  Bralec mora pri branju posameznega standarda upoštevati v tej uredbi prikazane spremembe: STANDARDI MSRP 10, 11 IN 12; MRS 27 IN 28 Z AKTIVNIMI POVEZAVAMI IN KAZALOM: MSRP 10_11_12 MRS 27_28 Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki , ki so vrgajeni v to revijo. Cilj tega standarda je določiti zahteve v zvezi z obračunavanjem in razkrivanjem za finančne naložbe v odvisna podjetja, skupne podvige in pridružena podjetja, kadar podjetje pripravlja ločene računovodske izkaze.   V tej vsebini se uporablja od 1.1.2013. Standard je bil spremenjen 20. novembra 2013. Tekst sprememebe je v naslednji povezavi: Spremembe MSRP z dne 20 novembra 2013, ki temelji na  Uredbi Komisije (EU) št. 1254/2012: z dne 11. decembra 2012 Tekst uredbe: (1) Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 [2] so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008. (2) Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 12. maja 2011 objavil Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MSRP 11 Skupni aranžmaji, MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih ter spremenjena Mednarodni računovodski standard (MRS) 27 Ločeni računovodski izkazi in MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Cilj MSRP 10 je zagotoviti enoten model konsolidiranja, pri katerem obvladovanje predstavlja podlago za konsolidacijo za vse vrste podjetij. MSRP 10 nadomešča MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi in Pojasnilo 12 Strokovnega odbora za pojasnjevanje (SOP) Konsolidacija – podjetja za posebne namene (SOP-12). MSRP 11 določa načela za računovodsko poročanje strank v skupnem

MRS 26 – Obračunavanje in poročanje pokojninskih programov

Categories: MRS 26 Obračunavanje in poročanje pokojninskih programov|Tags: , |

1 Ta standard se mora uporabljati v računovodskih izkazih pokojninskih programov, kjer se takšni računovodski izkazi pripravljajo. 2 Pokojninski programi so včasih označeni z različnimi drugimi nazivi kot „pokojninski skladi“, „pokojninski projekti“ ali „pokojninski sistemi“. Ta standard obravnava pokojninski program kot poročevalno enoto, ki je ločena od delodajalcev upravičencev programa. Vsi drugi standardi se uporabljajo pri računovodskih izkazih pokojninskih programov toliko, kolikor jih ta standard ne nadomešča. 3 Ta standard obravnava obračunavanje programa in poročanje programa vsem upravičencem. Ne obravnava pa poročil posameznim upravičencem o njihovih pokojninah. 4 MRS 19 – Povračila zaposlencem – govori o ugotavljanju stroškov pokojnin v računovodskih izkazih delodajalcev, ki imajo programe za zagotavljanje pokojnin. Ta standard torej dopolnjuje MRS 19. 5 Pokojninski programi se lahko opišejo tudi kot programi z določenimi prispevki ali programi z določenimi pokojninami. Mnogi zahtevajo ustanovitev posebnih skladov, ki so lahko samostojne pravne osebe ali ne in imajo svoje skrbnike ali ne; vanje se vplačujejo prispevki, iz katerih se plačujejo pokojnine. Ta standard velja ne glede na to, ali je ustanovljen tak sklad ali ne oziroma ali obstajajo skrbniki ali ne. 6 Za pokojninske programe, ki vložijo svoja sredstva v zavarovalnice, veljajo enake računovodske zahteve in zahteve glede vplačevanja, kot veljajo za zasebne naložbe, zato se ta standard nanaša tudi nanje, razen če je pogodba z zavarovalnico sklenjena v imenu posameznega upravičenca ali skupine upravičencev, obveznost zagotavljanja pokojnin pa je izključno odgovornost zavarovalnice. 7 Ta standard ne obravnava drugih pravic, ki izhajajo iz zaposlitve, kot so odpravnine, dogovori o odloženih nadomestilih, nagrade za dolgoletno zaposlitev v podjetju, posebni programi predčasnega upokojevanja ali odpuščanja zaradi odpravljanja delovnih mest, programi zdravstvenega in socialnega zavarovanja ter plana premij. Tudi državni dogovori o socialnem zavarovanju niso vključeni v ta standard.

MRS 24 – Razkrivanje povezanih strank

Categories: MRS 24 Razkrivanje povezanih strank|Tags: , |

Cilj tega standarda je zagotoviti, da računovodski izkazi podjetja vsebujejo razkritja, ki opozarjajo na možnost, da so na finančno stanje in poslovni izid podjetja vplivale povezane stranke, transakcije med njimi in nastale neporavnane obveznosti, vključno z obvezami.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki , ki so vrgajeni v to revijo. *** Na tej povezavi je Uredba Komisije (EU) št. 1254/2012 z dne 11. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 10, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 11, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 12, Mednarodnega računovodskega standarda 27 (2011) in Mednarodnega računovodskega standarda 28 (2011) Besedilo velja za EGP s prikazom teksta MSRP 10, 11 in 12 ; mrs 27 IN 28 ter vplivov na posamezne standarde.  Bralec mora pri branju posameznega standarda upoštevati v tej uredbi prikazane spremembe.

MRS 23 – Stroški izposojanja

Categories: MRS 23 Stroški izposojanja|Tags: , |

1 Stroški izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, so del nabavne vrednosti takega sredstva. Drugi stroški izposojanja se pripoznajo kot odhodek. 2 Podjetje uporablja ta standard pri obračunavanju stroškov izposojanja. 3 Standard ne obravnava dejanskih ali pripisanih stroškov kapitala, tudi ne prednostnega kapitala, ki ni razvrščen med dolgove. 4 Podjetje ni dolžno uporabljati tega standarda za stroške izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji: (a) sredstva v pripravi, merjenega po pošteni vrednosti, na primer biološkega sredstva; ali (b) zalog, ki se izdelujejo ali kako drugače proizvajajo v velikih količinah s ponavljanjem. Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki , ki so vrgajeni v to revijo.

MRS 21 – Vplivi sprememb deviznih tečajev

Categories: MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev|Tags: , |

Podjetje lahko deluje v tujini na dva načina. Lahko posluje v tujih valutah ali pa ima poslovanje v tujini. Poleg tega lahko podjetje svoje računovodske izkaze predstavi v tuji valuti. Cilj tega standarda je predpisati, kako naj podjetje v svojih računovodskih izkazih predstavi transakcije v tujih valutah in enote v tujini in kako pretvoriti različne valute v računovodskih izkazih v predstavitveno valuto. Glavni vprašanji sta, kateri menjalni tečaj ali menjalne tečaje uporabiti in kako v računovodskih izkazih poročati o vplivih sprememb menjalnih tečajev.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki po pojmih, ki so vrgajeni v to revijo. *** Na tej povezavi je Uredba Komisije (EU) št. 1254/2012 z dne 11. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 10, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 11, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 12, Mednarodnega računovodskega standarda 27 (2011) in Mednarodnega računovodskega standarda 28 (2011) Besedilo velja za EGP s prikazom teksta MSRP 10, 11 in 12 ; mrs 27 IN 28 ter vplivov na posamezne standarde.  Bralec mora pri branju posameznega standarda upoštevati v tej uredbi prikazane spremembe.

MRS 20 – Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči

Categories: MRS 20 Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči|Tags: , , , |

Ta standard se mora uporabljati pri obračunavanju in razkrivanju državnih podpor ter pri razkrivanju drugih oblik državne pomoči. Ta standard ne obravnava: (a) posebnih težav, pojavljajočih se pri obračunavanju državnih podpor v računovodskih izkazih, ki odsevajo učinke spreminjanja cen, ali v dodatnih informacijah podobne vrste, (b) državne pomoči, ki je na voljo podjetju v obliki ugodnosti pri ugotavljanju obdavčljivega dobička ali davčne izgube ali je določena oziroma omejena na podlagi obveznosti za davek iz dobička. Primeri takšnih ugodnosti so mirovanje davka iz dobička, davčni dobropisi za naložbe, dopustitev pospešenega amortiziranja in znižane stopnje davka iz dobička, (c) udeležbe države v lastništvu podjetja, (d) državnih podpor, obravnavanih v MRS 41 – Kmetijstvo.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki po pojmih, ki so vrgajeni v to revijo.

MRS 19 – Zaslužki zaposlencev

Categories: MRS 19 Zaslužki zaposlencev|Tags: , |

Cilj tega standarda je predpisati obračunavanje in razkrivanje zaslužkov zaposlencev. Ta standard zahteva, da podjetje pripozna: (a) obveznost, ko zaposlenec opravi delo v zameno za zaslužke, ki mu bodo plačani v prihodnosti, ter (b) odhodek, ko podjetje izrabi gospodarsko korist, izhajajočo iz dela, ki ga zaposlenec opravi v zameno za zaslužke, ki mu pripadajo.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki po pojmih, ki so vrgajeni v to revijo.

MRS 18 – Prihodki

Categories: MRS 18 Prihodki|Tags: , |

računovodskih izkazov opredeljeni kot povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki pritokov ali povečanja sredstev ali zmanjšanja obveznosti; posledica je povečanje lastniškega kapitala, ki se razlikuje od povečanj iz novih vplačil prinašalcev lastniškega kapitala. Prihodki obsegajo tako tiste iz rednega delovanja kot tudi dobičke. Prihodki iz rednega delovanja podjetja imajo različne oznake, kot so prihodki od prodaje, nadomestila, obresti, dividende in licenčnine. Cilj tega standarda je opisati računovodsko obravnavanje prihodkov, ki izhajajo iz različnih vrst poslov in poslovnih dogodkov. Pri obračunavanju prihodkov je poglavitna določitev, kdaj pripoznati prihodke. Prihodki se pripoznajo, ko je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi pritekale v podjetje in da je te koristi mogoče zanesljivo izmeriti. Ta standard opredeljuje okoliščine, v katerih je zadoščeno tem sodilom in se zaradi tega prihodki pripoznajo. Prav tako daje praktične napotke za uporabo teh sodil.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki po pojmih, ki so vrgajeni v to revijo. *** Na tej povezavi je Uredba Komisije (EU) št. 1254/2012 z dne 11. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 10, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 11, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 12, Mednarodnega računovodskega standarda 27 (2011) in Mednarodnega računovodskega standarda 28 (2011) Besedilo velja za EGP s prikazom teksta MSRP 10, 11 in 12 ; mrs 27 IN 28 ter vplivov na posamezne standarde.  Bralec mora pri branju posameznega standarda upoštevati v tej uredbi prikazane spremembe.

MSRP 7 – Finančni instrumenti: razkritja

Categories: MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja|Tags: , , |

Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki po pojmih, ki so vrgajeni v to revijo. Cilj tega MSRP je zahtevati, da podjetja v svoje računovodske izkaze vključijo razkritja, ki uporabnikom omogočajo, da ovrednotijo: (a) pomen finančnih instrumentov za finančno stanje in dosežke podjetja, ter (b) naravo in obseg tveganj, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, katerim je podjetje izpostavljeno v zadevnem obdobju in ►M5 ob koncu poročevalskega obdobja ◄, ter kako podjetje obvladuje tovrstna tveganja. 2 Načela v tem MSRP dopolnjujejo načela pripoznavanja, merjenja in predstavljanja finančnih sredstev in finančnih obveznosti v MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje in MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje.   *** MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja D9 Spremeni se 3.(a) člen in doda se 44.O člen: 3 Ta MSRP morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za: (a) deleže v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih ali skupnih podvigih, ki se obračunajo v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi ali MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Vendar je v skladu z MRS 27 ali MRS 28 v nekaterih primerih podjetju dovoljeno, da obračuna delež v odvisnem podjetju, pridruženem podjetju ali skupnem podvigu z uporabo MRS 39; v teh primerih … 44O Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, je bil spremenjen 3. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11. ***  

MRS 36 – Oslabitev sredstev

Categories: MRS 36 Oslabitev sredstev|Tags: , |

Cilj tega standarda je predpisati postopke, ki jih podjetje uporablja, da bi zagotovilo, da knjigovodska vrednost njegovih sredstev ne bi presegla njihove nadomestljive vrednosti. Knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost, če presega znesek, ki bo nadomeščen z uporabo ali prodajo sredstva. V takšnem primeru se sredstvo šteje za oslabljeno in ta standard zahteva, da podjetje pripozna izgubo zaradi oslabitve. Ta standard tudi podrobno določa, kdaj naj podjetje razveljavi izgubo zaradi oslabitve, in predpisuje razkritja. Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki , ki so vrgajeni v to revijo. *** Na tej povezavi je Uredba Komisije (EU) št. 1254/2012 z dne 11. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 10, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 11, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 12, Mednarodnega računovodskega standarda 27 (2011) in Mednarodnega računovodskega standarda 28 (2011) Besedilo velja za EGP s prikazom teksta MSRP 10, 11 in 12 ; mrs 27 IN 28 ter vplivov na posamezne standarde.  Bralec mora pri branju posameznega standarda upoštevati v tej uredbi prikazane spremembe.

MRS 38 – Neopredmetena sredstva

Categories: MRS 38 Neopredmetena sredstva|Tags: , |

Cilj tega standarda je predpisati računovodsko obravnavanje neopredmetenih sredstev, ki niso posebej obravnavana v drugem standardu. Ta standard zahteva, da podjetje pripozna neopredmeteno sredstvo kadar in zgolj kadar je zadoščeno določenim sodilom. Standard tudi podrobno določa, kako meriti knjigovodsko vrednost neopredmetenih sredstev, in zahteva določena razkritja o neopredmetenih sredstvih.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki , ki so vrgajeni v to revijo. *** Na tej povezavi je Uredba Komisije (EU) št. 1254/2012 z dne 11. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 10, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 11, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 12, Mednarodnega računovodskega standarda 27 (2011) in Mednarodnega računovodskega standarda 28 (2011) Besedilo velja za EGP s prikazom teksta MSRP 10, 11 in 12 ; mrs 27 IN 28 ter vplivov na posamezne standarde.  Bralec mora pri branju posameznega standarda upoštevati v tej uredbi prikazane spremembe.

Ocena poslovnega partnerja in oblikovanje odločitev

Categories: ANALIZA, POROČANJE, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO|Tags: , , , , , |

V procesu poslovanja oblikujemo najrazličnejše poslovne odločitve, na primer odločitve o: nakupu na odloženo dobavo naročenega blaga, prodaji na odloženo plačilo, vložku v kapital opazovanega podjetja, nakupu opazovanega podjetja. Pri odločanju o prodaji na odloženo plačilo, o vlaganju v neko podjetje, ob nakupih v nekem podjetju in podobno se vprašamo, ali bomo nameravano uresničili. Potem ko smo preverili lastne sposobnosti, se srečamo s tveganji, ali bo nameravano uresničil poslovni partner. Tveganje zmanjšamo, če poslovnega partnerja poznamo. Med drugim si pri tem pomagamo z analizo računovodskih poročil. Cilj analize je ocena kvalitete (bonitete) poslovnega partnerja. Podlage odločanja so heterogene. V tem članku uporabljamo poenostavljeni prikaz ocene poslovnega partnerja. Vir podatkov so javno dosegljivi podatki o poslovnem partnerju. Z vsebino članka so povezani tudi članki: osnove oblikovanja sodbe o ekonomski kategoriji Tradicionalna ali sodobna analiza VRSTE IZIDA javno objavljene podatkovne podlage Oblikovanje poslovnih odločitev na podlagi računovodskih poročil ZGLEDI RAZUMEVANJA IZRAČUNANIH SODIL: Pozitivni rezultat iz financiranja Prispevek za kritje stalnih stroškov ODLOCEVALNI POSTOPEK (orodje za oblikovanje odločitev na podlagi javno dosegljivih bilanc)            

MRS 17 – Najemi

Categories: MRS 17 Najemi, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja|Tags: , , |

Cilj tega standarda je najemniku in najemodajalcu odrediti ustrezne računovodske usmeritve in razkritja, ki jih je treba uporabljati v zvezi z najemi.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki po pojmih, ki so vrgajeni v to revijo. *** Poglej tudi POJASNILO OPMSRP 4 Določanje, ali dogovor vsebuje najem

MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema)

Categories: MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja|Tags: , , , , , , , |

Cilj tega standarda je predpisati računovodske rešitve v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, tako da lahko uporabniki računovodskih izkazov iz informacij izluščijo tiste, ki se nanašajo na naložbe podjetja v svoja opredmetena osnovna sredstva in spremembe teh naložb. Poglavitni predmeti razprave pri obračunavanju opredmetenih osnovnih sredstev so pripoznavanje sredstev, določanje njihove knjigovodske vrednosti in zneskov amortizacije ter izgub zaradi oslabitve, pripoznanih v tej zvezi.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom.   *** 27, marca 2013 je bila sprejeta naslednja Uredba: Člen 1 Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni: (1) Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi; (2) Mednarodni računovodski standard (MRS) 1 Predstavljanje računovodskih izkazov se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi; (3) MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in MRS 34 Medletno računovodsko poročanje se spremenita v skladu z MRS 1, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi. (4) MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi; (5) MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi; (6) Pojasnilo 2 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) Delnice članov v zadrugah in podobni instrumenti se spremeni v skladu z MRS 32, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi; (7) MRS 34 Medletno računovodsko poročanje se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi. Člen 2 Posamezno podjetje začne spremembe iz člena 1 uporabljati najkasneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne 1.

MRS 14 – Poročanje po odsekih

Categories: MRS 14 - Poročanje po odsekih, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja, MSRP 8 Poslovni odseki|Tags: , , , |

STANDARD JE NADOMEŠČEN Z MSRP 8 Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom. *** MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD MRS 14 (SPREMENJEN 1997) - Poročanje po odsekih Ta spremenjeni mednarodni računovodski standard nadomešča MRS 14 — Poročanje o računovodskih informacijah po odsekih, katerega preoblikovano različico je sprejel odbor leta 1994. Spremenjeni standard se je začel uporabljati za računovodske izkaze za obdobja, ki so se začela 1. julija 1998 ali kasneje. ▼M3 V 129. in 130. členu MRS 36 Oslabitev sredstev so postavljene nekatere zahteve po razkritjih pri poročanju o izgubah zaradi oslabitve po odsekih. 2003R1725— SL — 25.11.2007— 010.001— 93 (1) Odstavek 91 omenja „letne računovodske izkaze“, kar je v skladu z jasnejšim izražanjem datumov uveljavitve, sprejetim leta 1998. Odstavek 98 omenja „računovodske izkaze“. ▼B UVOD Ta standard („MRS 14 (spremenjen)“) nadomešča MRS 14 — Poročanje o računovodskih informacijah po odsekih („izvirni MRS 14“). MRS 14 (spremenjen) se začne uporabljati za obračunska obdobja, ki se začno 1. julija 1998 ali kasneje. Glavne spremembe v primerjavi z izvirnim MRS 14 so: 1. Izvirni MRS 14 se je nanašal na podjetja, s katerih vrednostnicami se javno trguje, in druga gospodarsko pomembna podjetja. MRS 14 (spremenjen) se nanaša na podjetja, s katerih lastniškimi ali dolžniškimi vrednostnicami se javno trguje, tudi na podjetja, ki šele izdajajo lastniške ali dolžniške vrednostnice za javni trg vrednostnic, vendar ne tudi na druga gospodarsko pomembna podjetja. 2. Izvirni MRS 14 je zahteval, da se o informacijah poroča za področne in območne odseke. Dajal je le splošne napotke za opredeljevanje področnih in območnih odsekov. Predlagal je, naj notranje organizacijske skupine priskrbijo podlago za določanja odsekov, o katerih se poroča, ali

MRS 12 – Davek od dobička

Categories: MRS 12 Davek iz dobička, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja|Tags: , |

  Cilj tega standarda je predpisati računovodske rešitve glede prihodkov in stroškov, povezanih s pogodbami o gradbenih delih. Zaradi narave dejavnosti, o kateri se sklepajo pogodbe o gradbenih delih, sta dan, ko se začne pogodbena dejavnost, in dan, ko je dokončana, navadno v različnih obračunskih obdobjih. Zato je pri obračunavanju pogodb o gradbenih delih najpomembnejša alokacija pogodbenih prihodkov in pogodbenih stroškov na obračunska obdobja, v katerih se gradbena dela izvajajo. Ta standard uporablja za določanje, kdaj naj se pogodbeni prihodki in pogodbeni stroški pripoznavajo kot prihodki in odhodki v izkazu uspeha, pripoznavalna sodila, ki so jih postavila Okvirna navodila za pripravljanje in predstavljanje računovodskih izkazov. Prav tako daje praktične napotke za uporabo teh sodil. Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom. *** Na tej povezavi je Uredba Komisije (EU) št. 1254/2012 z dne 11. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 10, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 11, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 12, Mednarodnega računovodskega standarda 27 (2011) in Mednarodnega računovodskega standarda 28 (2011) Besedilo velja za EGP s prikazom teksta MSRP 10, 11 in 12 ; mrs 27 IN 28 ter vplivov na posamezne standarde.  Bralec mora pri branju posameznega standarda upoštevati v tej uredbi prikazane spremembe.  

MRS 11 – Pogodbe o gradbenih delih

Categories: MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja|Tags: , |

Cilj tega standarda je predpisati računovodske rešitve glede prihodkov in stroškov, povezanih s pogodbami o gradbenih delih. Zaradi narave dejavnosti, o kateri se sklepajo pogodbe o gradbenih delih, sta dan, ko se začne pogodbena dejavnost, in dan, ko je dokončana, navadno v različnih obračunskih obdobjih. Zato je pri obračunavanju pogodb o gradbenih delih najpomembnejša alokacija pogodbenih prihodkov in pogodbenih stroškov na obračunska obdobja, v katerih se gradbena dela izvajajo. Ta standard uporablja za določanje, kdaj naj se pogodbeni prihodki in pogodbeni stroški pripoznavajo kot prihodki in odhodki v izkazu uspeha, pripoznavalna sodila, ki so jih postavila Okvirna navodila za pripravljanje in predstavljanje računovodskih izkazov. Prav tako daje praktične napotke za uporabo teh sodil. Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl. Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom.

MRS 10 – Dogodki po datumu bilance stanja

Categories: MRS 10 Dogodki po datumu bilance stanja, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja|Tags: , , |

Cilj tega standarda je določiti: (a) kdaj naj podjetje popravi svoje računovodske izkaze za dogodke po poročevalskem obdobju, ter (b) kaj naj podjetje razkrije o datumu, ko so bili računovodski izkazi odobreni za objavo, in o dogodkih po poročevalskem obdobju . Ta standard tudi zahteva, da podjetje ne pripravlja svojih računovodskih izkazov kot delujoče podjetje, če dogodki po poročevalskem obdobju nakazujejo, da predpostavka o delujočem podjetju ni primerna. Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl.  

MRS 8 – Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake

Categories: MRS 8 Računovodske usmeritve, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja|Tags: , |

Cilj tega standarda je predpisati sodila za izbiranje in spreminjanje računovodskih usmeritev, kar zajema tudi računovodsko obravnavanje in razkrivanje sprememb računovodskih usmeritev in sprememb računovodskih ocen ter popravljanje napak. Standard je namenjen povečanju ustreznosti in zanesljivosti računovodskih izkazov podjetja ter zagotoviti tako medsebojno primerljivost skozi različna obdobja kot tudi primerljivost z računovodskimi izkazi drugih podjetij. 2 Zahteve po razkrivanju računovodskih usmeritev, z izjemo tistih, ki se nanašajo na spremembe računovodskih usmeritev, so določene v MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki po pojmih, ki so vrgajeni v to revijo.

MRS 7 – Izkazi finančnega izida (finančnih tokov)

Categories: MRS 7 Izkaz denarnih tokov, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja|Tags: |

Informacije o denarnih tokovih v podjetju so koristne za oskrbovanje uporabnikov računovodskih izkazov s temelji za presojanje sposobnosti podjetja za pridobivanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov ter za zadovoljevanje potreb podjetja pri uporabi teh denarnih tokov. Gospodarske odločitve, ki jih sprejemajo uporabniki, zahtevajo ovrednotenje sposobnosti podjetja za pridobivanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov ter časa in gotovosti tega pridobivanja. Cilj tega standarda je zahtevati pripravljanje informacij o preteklih spremembah stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov v obliki izkaza denarnih tokov, ki razvršča denarne tokove v obdobju na tiste iz poslovanja, naložbenih in finančnih aktivnosti.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki po pojmih, ki so vrgajeni v to revijo.   *** Uredba Komisije (EU) št. 1256/2012 z dne 13. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede mednarodnega standarda računovodskega poročanja 7 in mednarodnega računovodskega standarda 32 (Besedilo velja za EGP) EVROPSKA KOMISIJA JE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov [1] in zlasti člena 3(1) Uredbe, ob upoštevanju naslednjega: (1) Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 [2] so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008. (2) Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 16. decembra 2011 objavil spremembe mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 7 Finančni instrumenti: razkritja – Pobotanje finančnih sredstev in finančnih

MRS 2 – Zaloge

Categories: MRS 2 Zaloge, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja|Tags: |

Cilj tega standarda je predpisati računovodsko rešitev glede zalog. Temeljni predmet razprave pri obračunavanju zalog je znesek vrednosti, ki se šteje kot sredstvo in se tako prenaša, dokler niso upoštevani ustrezni prihodki. Ta standard daje napotke za določanje vrednosti in njih kasnejše pripoznavanje kot odhodke, tudi vsakršne odpise do čiste iztržljive vrednosti. Prav tako daje napotke o metodah obračunavanja nabavnih vrednosti in stroškov, ki se nanašajo na zaloge.     Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl (Pri pregledu priloženega tekasta si lahko pomagate z vgrajenim brskalnikom). Pri branju upoštevajte tudi vsa na standard nanašajoča se pojasnila OPMSRP in SOP. Pomagate si lahko z iskalniki po pojmih, ki so vrgajeni v to revijo.

MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov

Categories: MRS 10 Dogodki po datumu bilance stanja, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja|Tags: |

Ta standard predpisuje podlago za predstavljanje računovodskih izkazov za splošne namene, da se zagotovi primerljivost tako z lastnimi računovodskimi izkazi iz prejšnjih obdobij kot tudi z računovodskimi izkazi drugih podjetij. Določa splošne zahteve za predstavljanje računovodskih izkazov ter postavlja smernice za njihovo sestavo in minimalne zahteve glede njihove vsebine.   Besedilo standarda, kot je veljalo 1.1.2013 je objavljeno na naslovu msrp ćistopis 02008R1126-20130101-sl.   *** 27, marca 2013 je bila sprejeta naslednja Uredba: Člen 1 Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni: (1) Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi; (2) Mednarodni računovodski standard (MRS) 1 Predstavljanje računovodskih izkazov se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi; (3) MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in MRS 34 Medletno računovodsko poročanje se spremenita v skladu z MRS 1, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi. (4) MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi; (5) MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi; (6) Pojasnilo 2 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) Delnice članov v zadrugah in podobni instrumenti se spremeni v skladu z MRS 32, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi; (7) MRS 34 Medletno računovodsko poročanje se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi. Člen 2 Posamezno podjetje začne spremembe iz člena 1 uporabljati najkasneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne 1. januarja 2013 ali kasneje. Člen 3 Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba je zavezujoča v celoti

Oblikovanje mnenja o ekonomski kategoriji – osnove

Categories: ANALIZA, BRANJE BILANCE, OBLIKOVANJE POSLOVNIH DOLOČITEV, POROČANJE, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO|Tags: , |

V sestavku prikazujemo osnove oblikovanja odločitev o EKONOMSKIH KATEGORIJAH, in sicer: <br> SREDSTVA ..............................................................................3<br> VIRI PREMOŽENJA .............................................................. 30<br> STROŠKI, ODHODKI IN PRIHODKI ......................................... 44<br> STROŠKI IN IZDATKI ............................................................. 49<br> Merjenje (vrednotenje) prihodkov ......................................... 65<br> MERJENJE USPEŠNOSTI POSLOVANJA .................................. 68

Razumevanje prispevka za kritje stalnih stroškov – zgled

Categories: ANALIZA, BRANJE BILANCE, OBLIKOVANJE POSLOVNIH DOLOČITEV, orodja analize, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO|Tags: , |

Zgled razumevanja prispevka za kritje stalnih stroškov Dr. Branko Mayr Podjetje je izkazalo neki prispevek za kritje fiksnih stroškov (Pk). Ta prispevek je koristen pri opredeljevanju uspešnosti podjetja. Točka, na kateri s prispevkom pokrijemo vse fiksne stroške, je tako imenovana točka preloma. Ugotovimo jo lahko ali v masi ali pa v količini izdelkov, ki jih moramo narediti, da bo dobiček 0. Če so instalirane zmogljivosti in tržne možnosti večje od količine, ki jo je treba proizvesti (točka preloma), potem lahko enostavno ugotovimo znesek, ki nam bo ostal. Tega lahko uporabimo - če želimo - tudi za vračilo posojil. Torej lahko uporabimo prispevek za kritje tudi za izračun kreditne sposobnosti.

Pomen pozitivnega izida iz financiranja – zgled

Categories: ANALIZA, BRANJE BILANCE, OBLIKOVANJE POSLOVNIH DOLOČITEV, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO|Tags: , , |

Podjetje prikaže pozitiven izid iz financiranja Dr. Branko Mayr Ugotovili smo, da je podjetje ustvarilo pozitiven izid iz financiranja. Je to dobro?   Večina  podjetnikov meni, da ne, saj niso bankirji. Pozitiven izid nastane takrat, ko so prihodki od financiranja večji od odhodkov iz financiranja. To pomeni, da ima podjetje preveč sredstev, ki jih nalaga v različne oblike finančnih naložb (tukaj nimamo v mislih vlaganj, ki so posledica organiziranosti - holdingi, koncerni ipd.). Verjetno se vlagajo občasni ali celo trajni presežki likvidnih sredstev. Tudi ti nase vežejo vire financiranja. Zelo malo je verjetno, da so ti cenejši od donosa, ki ga dajejo naložbe, zato je bolje razmišljati o njihovem vračilu financerjem.

Analitska orodja pri oblikovanju odločitve o prodaji na odloženo plačilo

Categories: ANALIZA, OBLIKOVANJE POSLOVNIH DOLOČITEV, orodja analize, POSLOVANJE, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO|Tags: , , , , , |

Analitska orodja pri oblikovanju odločitve o prodaji na odloženo plačilo Dr. Branko Mayr   Pri oblikovanju odločitve, ali bomo nekemu poslovnemu partnerju prodajali na odloženo plačilo, je treba preveriti plačilno sposobnost kupca, da prejeto tudi plača. Plačilno sposobnost kupca lahko ocenjujemo: s koeficientom lastniškosti financiranja, s koeficientom dolgoročnosti financiranja, s koeficientom dolgoročne pokritosti stalnih sredstev, s posredniškim položajem, ki smo ga opredelili kot razmerje med časom plačevanja terjatev iz poslovanja in časom plačevanja obveznosti do dobaviteljev, s sposobnostjo plačevanja obresti, ki smo jo merili kot razmerje med EBITDA-jem in, zato, ker nismo razpolagali z letnimi anuitetami,  neto obrestmi (odhodki za obresti zmanjšani za prihodke od obresti) (prilagojen izraz).   Povsem se zavedamo slabosti izračunanih koeficientov, ki so posledica omejene izraznosti uporabljenih sodil in slabih podatkovnih podlag. Če bralec meni, da je ustreznejše kakšno drugo sodilo ali ima zanj boljše podatke (npr. sodilo zadolženosti), naj ga uporabi.

Računovodsko obračunavanje

Categories: OBRAČUNAVANJE|Tags: , , , |

Računovodsko obračunavanje Dr. Branko Mayr   Računovodsko obračunavanje je sestavni del celotnega knjigovodenja, pri čemer knjigovodenje pojmujemo kot na popolnem zbiranju in uveljavljenem časovnem in stvarnem urejevanju podatkov zasnovano, na listinah temelječe in strogo formalno razvidovanje vseh že nastalih posamič obravnavanih poslovnih procesov in stanj, ki zaradi izražanja v denarni merski enoti omogoča oblikovati sliko o celotnem preteklem delovanju. Računovodski obračuni kot posledki računovodskega obračunavanja so med drugim podlaga za odločanje znotraj nadziranja in pripravljanja izvajanja kot odločevalnih področij nalog. Računovodski obračuni so namenjeni za zunanje in notranje potrebe. Računovodsko obračunavanje je vrhnji del knjigovodenja, ki se ukvarja z obdelovanjem v denarni merski enoti izraženih podatkov o uresničenih gospodarskih kategorijah poslovnih procesov in stanj. Usmerjeno je k sestavljanju računovodskih obračunov, ki zajemajo podatke o uresničenih sredstvih, obveznostih do njihovih virov, prihodkih, odhodkih in stroških. Računovodsko obračunavanje ne zajema celotnega obračunavanja, ki je potrebno pri delovanju podjetja, saj so njegov predmet lahko tudi velikosti, ki jih ni mogoče izraziti v denarni merski enoti. Razlikovati ga je treba od finančnega obračunavanja, ki je povezano zgolj z obravnavanjem poslovanja na finančnem področju nalog v podjetju, to je obravnavanjem finančnega izida oziroma procesov in stanj, ki so povezani z vlaganjem (financiranjem) in naložbenjem (investiranjem). Finančno obračunavanje prevzema in poglablja samo tisti del računovodskega obračunavanja, ki je usmerjen k finančnemu načinu razmišljanja, zato se širi tudi na področja, na katerih ni računovodskih podatkov. Računovodsko obračunavanje, ki obravnava računovodske obračune, pomembne za celotno podjetje in njegova razmerja do drugih, je sestavina finančnega računovodstva. Računovodsko obračunavanje, ki obravnava podrobne računovodske obračune na notranjem področju delovanja podjetja, pa je sestavina stroškovnega računovodstva. Pri računovodskih obračunih zlasti stroškovnega računovodstva je pomembna tudi njihova odločevalna vloga, kadar so pripravljeni neposredno za odločanje poslovodstva. Računovodsko obračunavanje

Nameni računovodskih obračunov

Categories: OBRAČUNAVANJE|Tags: , , , |

Nameni računovodskih obračunov Dr. Branko Mayr Računovodski obračuni se sestavljajo tako za notranje potrebe podjetja kot tudi za zunanje potrebe po informacijah o njem. Računovodski obračuni za zunanje potrebe so zlasti tisti, ki sestavljajo letne ali medletne računovodske izkaze (bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida, izkaz gibanja kapitala in pojasnila postavk v teh računovodskih izkazih). Druge računovodske obračune za zunanje potrebe podrobneje določajo predpisi, ki jih uvajajo oziroma zahtevajo. Zakon določa, kateri računovodski obračuni za zunanje potrebe morajo biti revidirani in pri katerih podjetjih. Revidiranje drugih računovodskih obračunov je odvisno od odločitve podjetja. Računovodski obračuni za notranje potrebe so računovodski obračuni poslovnih pojavov ali skupin poslovnih pojavov in računovodski obračuni za dele podjetja ali celotno podjetje. Dopolnjujejo jih pojasnila posameznih postavk, tako da skupaj z njimi sestavljajo obračunsko računovodsko poročilo. Večina računovodskih obračunov se sestavlja samo za notranje potrebe podjetja. V ustreznem aktu podjetja se določijo njihove vrste pa tudi njihovi vsebine, oblike, metodike sestavljanja, roki dokončanja in uporabniki, ki jim jih je treba predložiti. Predloženi računovodski obračuni za notranje potrebe morajo biti sestavljeni s potrebno skrbnostjo po sodobnih računovodskih metodah in na podlagi knjigovodskih podatkov, ki jih vsebujejo poslovne knjige in izvirajo iz knjigovodskih listin.

Konsolidirano (uskupinjeno) računovodsko poročilo

Categories: letno poročilo, POROČANJE, USKUPINJEVANJE, ZA ZUNANJE UPORABNIKE|Tags: , , |

Konsolidirano (uskupinjeno) računovodsko poročilo Dr. Branko Mayr Skupina podjetij je gospodarska, ne pa tudi pravna enota in ni samostojna nosilka pravic in dolžnosti. V skupinskih računovodskih izkazih je skupina obravnavana kot eno samo podjetje. Konsolidirano (uskupinjeno) letno poročilo mora sestaviti družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je nadrejena eni ali več družbam s sedežem v Republiki Sloveniji ali zunaj nje (podrejene družbe), če je nadrejena družba ali ena od podrejenih družb organizirana kot kapitalska družba, kot dvojna družba ali kot druga istovrstna pravnoorganizacijska oblika po pravu države sedeža družbe. Družba je nadrejena drugi družbi, če je izpolnjen eden izmed pogojev: če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi; če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta druge družbe in je hkrati družbenik te družbe; če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega temelja ali če je družbenik v drugi družbi in če na podlagi pogodbe z drugimi družbeniki te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi. Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni na podlagi izvirnih računovodskih izkazov upoštevanih podjetij z ustreznimi uskupinjevalnimi (konsolidacijskimi) popravki, ki pa niso predmet knjiženja v računovodskih razvidih upoštevanih podjetij. Skupino sestavljajo: obvladujoče podjetje; podjetja, ki so od njega odvisna zaradi deleža v kapitalu; podjetja, ki so od njega odvisna zaradi prevladujočega vpliva iz drugih razlogov; pridružena podjetja, v katerih ima pomemben, ne pa tudi prevladujoč vpliv; podjetja, obvladovana skupaj z drugimi lastniki. Nadrejena družba, ki skupaj s podrejenimi družbami ne dosega zgoraj prikazanih pogojev za srednje družbe (Slika 2‑12: Merila razvrščanja družb po velikosti), pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 %, ni dolžna izdelati konsolidiranega letnega poročila. To ne velja,

Javna objava in revizija letnih poročil

Categories: letno poročilo, POROČANJE, ZA ZUNANJE UPORABNIKE|Tags: , , |

Javna objava in revizija letnih poročil Dr. Branko Mayr Javna objava letnih poročil Letna poročila in konsolidirana letna poročila je treba zaradi javne objave skupaj z revizorjevim poročilom predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) v osmih mesecih po koncu poslovnega leta. Letno poročilo majhnih družb, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu, in letno poročilo podjetnikov je treba zaradi javne objave predložiti AJPES-u v treh mesecih po koncu poslovnega leta. Podjetniki, ki so po določbah o obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti zakona, ki ureja dohodnino, obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, niso dolžni predložiti letnih poročil zaradi javne objave. AJPES mora javno objaviti letna poročila in konsolidirana letna poročila skupaj z revizorjevim poročilom , tako da jih zajame v informatizirani obliki in objavi na spletnih straneh, namenjenih javni objavi letnih poročil. Spletne strani morajo biti zasnovane tako, da je vsakomur omogočen brezplačen vpogled v podatke, objavljene na spletnih straneh. Revizija letnih poročil Letna poročila posameznih družb se revidirajo skladno z veljavnimi predpisi.

Hramba računovodskih obračunov

Categories: OBRAČUNAVANJE|Tags: , |

Hramba računovodskih obračunov Letni računovodski izkazi in končni obračuni plač zaposlencev ter izplačilne liste za obdobja, za katera ni končnih obračunov plač zaposlencev, se hranijo trajno, pomožni obračuni pa predpisani čas. Letni obračuni se hranijo v izvirnikih. Kvaliteta financiranja in rezultat poslovanja, ki pripada lastnikom podjetja, so povezani. Vendar počasi. Preden spoznamo te odvisnosti, moramo vedeti, kaj je rezultat poslovanja, kako ga oblikujemo, od česa je odvisen in ne nazadnje, kje in kako se ga prikazuje.

Mesta odgovornosti

Categories: ORGANIZIRANJE, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, SRS|Tags: |

Mesta odgovornosti V zvezi z rezultatom poslovanja in njegovimi sestavinami ne smemo zanemariti različnih mest odgovornosti. Njihova podrobna obravnava presega obseg tega predmeta, zato samo na kratko: Stroškovno, odhodkovno mesto  odgovornosti je mesto odgovornosti, na katerem poslovodja  odloča in  je odgovoren v okviru svojih pooblastil samo v zvezi z načrtovanimi stroški (odhodki). Mesto odgovornosti je v stopenjskem organizacijskem ustroju mesto, na katerem obstaja nosilec odgovornosti za tamkajšnje stroške, prihodke, poslovni izid ali donosnost. Nosilec odgovornosti na nadrejenem mestu odgovornosti in nosilci odgovornosti na njemu podrejenih mestih odgovornosti so soodgovorni. Pomembna mesta odgovornosti so: prihodkovno mesto odgovornosti, ki je mesto odgovornosti, na katerem poslovodja odloča in je odgovoren v okviru svojih pooblastil samo v zvezi z načrtovanimi prihodki; dobičkovno mesto odgovornosti, ki je mesto odgovornosti, na katerem poslovodja odloča in je  odgovoren v okviru svojih pooblastil v zvezi z načrtovanimi stroški (odhodki) in prihodki oziroma v zvezi z načrtovanim dobičkom; naložbeno mesto odgovornosti, ki je mesto odgovornosti, na katerem poslovodja odloča in je odgovoren v okviru svojih pooblastil ne samo v zvezi z načrtovanimi stroški (odhodki) in prihodki oziroma v zvezi z  načrtovanim dobičkom, temveč  tudi v zvezi z načrtovano donosnostjo naložb.

Stroškovni nosilec

Categories: ORGANIZIRANJE, POJMI, SRS|Tags: |

Stroškovni nosilec Stroškovni nosilec je poslovni učinek, zaradi katerega nastanejo stroški. Lahko ga sestavlja celotna količina istovrstnih ali sorodnih poslovnih učinkov, niz ali posamezen poslovni učinek, lahko je končni ali začasni stroškovni nosilec.

Splošna pravila o letnem poročilu

Categories: letno poročilo, POROČANJE, RAZKRITJA, USKUPINJEVANJE, ZA ZUNANJE UPORABNIKE|Tags: , , |

Splošna pravila o  letnem poročilu Dr. Branko Mayr Letno poročilo družb je sestavljeno iz: bilance stanja, izkaza poslovnega izida, izkaza denarnih tokov, izkaza gibanja kapitala, priloge s pojasnili k izkazom, poslovnega poročila . Bilanca stanja ima dva stolpca. V enem izkazuje stanje ob koncu načrtovanega poslovnega leta, v drugem pa stanja ob koncu predhodnega poslovnega leta. S tem je zagotovljen vpogled v neobičajne, hitre spremembe posameznih bilančnih postavk. Za razliko od bilance stanja je izkaz stanja običajno sestavljen v dvostranski obliki bilance stanja. Bilanca stanja ima dve medsebojno uravnoteženi strani, ki sta lahko prikazani vzporedno ali zaporedno. Ena prikazuje sredstva, druga pa njihove vire. Posamezne kategorije se merijo (vrednotijo) skladno z določili slovenskih računovodskih standardov. Računovodski izkazi in priloga s pojasnili k izkazom kot celota sestavljajo računovodsko poročilo. Letno poročilo majhnih kapitalskih družb, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu, je sestavljeno vsaj iz: bilance stanja, izkaza poslovnega izida, priloge s pojasnili k izkazom. Letno poročilo družb in podjetnikov (druge osebne družbe in podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za majhne družbe) je sestavljeno vsaj iz: bilance stanja, izkaza poslovnega izida. Bilanca stanja prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu poslovnega leta. Izkaz poslovnega izida prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid v poslovnem letu. Izkaz gibanja kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu, vključno z uporabo čistega dobička in s pokrivanjem izgube. Izkaz denarnih tokov prikazuje gibanje prejemkov in izdatkov ali pritokov in odtokov v poslovnem letu ter pojasnjuje spremembe pri stanju denarnih sredstev. Letnemu poročilu se, kadar obstaja, priloži revizijsko poročilo, predlog za uporabo bilančnega dobička in poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo, ki pa niso sestavni deli letnega poročila. Letno poročilo mora biti sestavljeno jasno in

Splošna pravila vrednotenja in izkazovanja bilančnih postavk

Categories: letno poročilo, POROČANJE, USKUPINJEVANJE, ZA ZUNANJE UPORABNIKE|Tags: , , |

Splošna pravila vrednotenja in izkazovanja bilančnih postavk Dr. Branko Mayr Za vrednotenje in izkazovanje postavk v računovodskih izkazih veljajo naslednja splošna pravila: predpostavlja se nadaljevanje družbe kot delujočega podjetja - upošte­vanje časovne neomejenosti delovanja pomeni, da je treba računovodske izkaze sestavljati, kot da bo podjetje nadaljevalo poslovanje v dogledni prihodnosti in kot da nima niti namena niti potrebe, da bi ga povsem ustavilo ali pomembno skrčilo. Pri računovodenju, ki izhaja iz te predpostavke, morajo biti gospodarske kategorije ovrednotene drugače, kot bi bile, če bi podjetje opustilo poslovanje; uporaba metod vrednotenja se brez utemeljenih razlogov ne sme spreminjati iz poslovnega leta v poslovno leto (stalnost vrednotenja); treba je upoštevati načelo previdnosti, kot je določeno s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja; treba je upoštevati načelo poštene vrednosti, kot je določeno s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja; odhodke in prihodke je treba upoštevati ne glede na to, kdaj so bili plačani ali prejeti -  upošte­vanje nastanka poslovnih dogodkov pomeni, da je treba računovodske izkaze sestavljati na podlagi računovodenja, ki je zasnovano na temeljnih poslovnih dogodkih. Pri takšnem računovodenju se poslovni dogodki pripoznajo, ko se pojavijo, in ne šele ob plačilu; zapisujejo se v računovodske razvide in o njih se poroča v računovodskih izkazih obdobja, na katero se nanašajo. Odhodki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida in pred tem v računovodskih razvidih na podlagi neposredne povezave nastanka stroškov ali odhodkov in pridobitve prihodkov. Kljub temu pa uporaba zamisli vzporejanja prihodkov in odhodkov ne dovoljuje pripoznavati v bilanci stanja postavk, ki ne ustrezajo opredelitvi sredstev ali obveznosti do njihovih virov; sestavine sredstev in obveznosti do virov sredstev je treba vrednotiti posamično; začetna bilanca stanja poslovnega leta se mora ujemati s končno bilanco stanja prejšnjega

Računovodsko poročilo za posameznega zavezanca

Categories: letno poročilo, POROČANJE, ZA ZUNANJE UPORABNIKE|

Računovodsko poročilo za posameznega zavezanca Družbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti skladno z Zakonom o gospodarskih družbah in s  slovenskimi računovodskimi standardi ali z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega leta. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo. Konsolidirano letno poročilo je treba sestaviti v štirih mesecih po koncu poslovnega leta. Družbe pri izdelavi računovodskih poročil upoštevajo pravila oblikovanja glede na velikost družb. Kot smo že povedali, se družbe delijo na velike, srednje, majhne in mikro družbe. Pri razvrstitvi se uporabijo predpisana merila na bilančni presečni dan letne bilance stanja, in sicer: povprečno število delavcev v poslovnem letu, čisti prihodki od prodaje, vrednost aktive. Pri razvrščanju je treba spoštovati določila Zakona o gospodarskih družbah. Ne glede na navedena merila se kot velike štejejo: banke, zavarovalnice, borza vrednostnih papirjev, družbe, ki morajo skladno z Zakonom o gospodarskih družbah pripraviti konsolidirano letno poročilo.

Priloga k izkazom (razkritja)

Categories: letno poročilo, POROČANJE, RAZKRITJA, ZA ZUNANJE UPORABNIKE|Tags: , , , |

Priloga k izkazom (razkritja) Dr. Branko Mayr   Vsebina pojasnil je predpisana v Zakonu o gospodarskih družbah in računovodskih standardih (slovenskih in/ali mednarodnih). Ne glede na to pa navajamo nekatere vsebine, ki so nujen del računovodskega poročila: metode, ki so bile uporabljene za vrednotenje posameznih postavk v računovodskih izkazih, in metode, ki so bile uporabljene za izračun odpisov vrednosti. Pri postavkah, ki se izvorno glasijo na tujo valuto, mora biti pojasnjen tudi tečaj in način, po katerem so bile preračune v domačo valuto; podatke za vsako družbo, v kapitalu katere je družba sama neposredno ali po osebi, ki deluje za račun družbe, udeležena z najmanj 20 %, in sicer: njeno firmo in sedež, delež, s katerim je udeležena pri njenem kapitalu, in višino njenega lastnega kapitala in njen poslovni izid v poslovnem letu (določene so izjeme, ko tega ni treba razkrivati); če je družba družbenik v drugi družbi in neomejeno osebno odgovarja za obveznosti te družbe: podatke o firmi, sedežu in pravnoorganizacijski obliki te druge družbe (določene so izjeme, ko tega ni treba razkrivati); če ima družba odobreni kapital ali je pogojno povečala osnovni kapital: višino odobrenega kapitala in število ter najmanjši emisijski znesek delnic, ki so bile v poslovnem letu izdane za odobreni kapital ali na podlagi pogojnega povečanja osnovnega kapitala; če ima družba lastne deleže ali je med poslovnim letom imela lastne deleže: število, znesek in delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je družba ali tretja oseba za račun družbe pridobila ali odtujila v poslovnem letu, datum njihove pridobitve, razlog za pridobitev ali odtujitev lastnih deležev in denarno vrednost nasprotne dajatve, število, znesek in delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je družba ali tretja oseba za račun družbe v poslovnem

Poslovno poročilo

Categories: POROČANJE, POSLOVANJE, ZA ZUNANJE UPORABNIKE|Tags: |

Poslovno poročilo Dr. Branko Mayr   Poslovno poročilo mora vsebovati vsaj pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim je družba izpostavljena. Pošten prikaz mora biti uravnotežena in celovita analiza razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, ki ustreza obsegu in vsestranskosti njenega poslovanja. Analiza mora v obsegu, ki je potreben za razumevanje razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vsebovati ključne računovodske, finančne, in če je to potrebno, druge kazalce, kazalnike in druge pokazatelje, ki vključujejo tudi informacije, povezane z varstvom okolja in delavci. Analiza vključuje ustrezno sklicevanje na zneske v računovodskih izkazih in potrebna dodatna pojasnila. V poslovnem poročilu morajo biti prikazani tudi: vsi pomembnejši poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta; pričakovani razvoj družbe; aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja, obstoj podružnic družbe. Če je to pomembno za presojo premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida, morajo biti v poslovnem poročilu prikazani tudi cilji in ukrepi upravljanja finančnih tveganj družbe, vključno z ukrepi za zavarovanje vseh najpomembnejših vrst načrtovanih transakcij, za katere se posli zavarovanja računovodsko posebej prikazujejo, ter izpostavljenost družbe cenovnim, kreditnim, likvidnostnim tveganjem in tveganjem v zvezi z denarnim tokom. Poslovno poročilo vključuje tudi izjavo o upravljanju družbe, ki vključuje navedbo, ali družba pri svojem poslovanju uporablja kakšen kodeks, navedbo tega kodeksa, njegovo javno dostopnost in navedbo posameznih določb kodeksa, ki jih družba ni upoštevala, z utemeljitvijo. Poslovno poročilo družb, ki so zavezane k uporabi zakona, ki ureja prevzeme, mora vsebovati tudi podatke po stanju na zadnji dan poslovnega leta in vsa potrebna pojasnila o: strukturi osnovnega kapitala družbe, vključno z vsemi vrednostnimi papirji, kot jih določa zakon,

Vrste računovodskega nadzora

Categories: NADZOR|Tags: , |

Vrste računovodskega nadzora Dr. Branko Mayr Celotni  sistem notranjega nadziranja sestavljajo postopki, metode in tehnike, ki jih v podjetju uporabljajo, da bi zagotovili : dosledno izvajanje poslovne  politike, načrtov in drugih odločitev poslovodstva, zanesljive računovodske informacije, gospodarnost in učinkovitost uporabe vseh sredstev ter celotno poslovno uspešnost. Računovodsko nadziranje je samo del celotnega sistema notranjega nadziranja. V osnovi ločimo: Notranje računovodsko nadziranje Notranje revidiranje Zunanje revidiranje

Popis sredstev in dolgov

Categories: KONTROLE V PROCESU IZVAJANJA, NADZOR|Tags: , , , |

Popis sredstev in dolgov Dr. Branko Mayr   Ukrep za preverjanje zanesljivosti obračunskih podatkov je tudi popis vseh sredstev in dolgov, s katerimi morajo biti usklajeni podatki, da bi ustrezali dejanskemu  stanju. Uskladitev prometov v glavni knjigi in dnevniku ter stanj v pomožnih  knjigah in glavni knjigi se opravi, preden se sestavijo letni obračuni in pred popisom (inventuro). Stanje sredstev, terjatev in obveznosti po knjigah se najmanj enkrat na leto uskladi z dejanskim stanjem, ki se ugotovi s popisom (inventuro). Sredstva, terjatve in obveznosti popiše podjetje na koncu poslovnega leta s stanjem (praviloma) 31. decembra (redni popis). Ne glede na povedano lahko podjetje sklene, da ne bo vsako leto popisovalo knjig, filmov, fotografij, arhivskega gradiva, kulturnih spomenikov, predmetov muzejske vrednosti, likovnih umetnin in predmetov, ki so posebej zaščiteni kot naravne in druge znamenitosti, vendar obdobje med zaporednima popisoma ne sme biti daljše od petih let. Podjetje pa lahko določi sredstva, ki jih bo popisovalo tudi med letom.

Računovodsko kontroliranje podatkov

Categories: KONTROLE V PROCESU IZVAJANJA, NADZOR|Tags: , , |

Računovodsko kontroliranje podatkov Dr. Branko Mayr Računovodsko kontroliranje podatkov je sprotno presojanje pravilnosti računovodskih  podatkov in odpravljanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti. S tem se ukvarjajo v računovodstvu zaposleni, ki prejemajo knjigovodske listine, vodijo poslovne knjige in delajo računovodske obračune, oblikujejo ustrezna spoznanja o možnostih bodočega delovanja in delajo računovodske predračune ter izvajajo postopke računovodskega analiziranja in sporočajo računovodske informacije. Računovodsko kontroliranje podatkov je usmerjeno: k zagotavljanju njihove zanesljivosti, k spremljanju skladnosti dokumentiranih poslovnih dogodkov z ustreznimi nalogi in poslovodskim odločitvam ter s splošnim pravnim okvirom delovanja, k spremljanju odgovornosti za sredstva, njihovemu varovanju pred izgubami, krajo in neučinkovito uporabo ter spremljanju odgovornosti za obveznosti, stroške in prihodke, k ugotavljanju usklajenosti prikazovanja računovodskih podatkov in informacij z računovodskimi standardi. Računovodsko kontroliranje podatkov je sprotno presojanje pravilnosti računovodskih podatkov in odpravljanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti. Z njim se ukvarjajo zaposlenci v računovodski službi, ki: sprejemajo knjigovodske listine, vodijo poslovne knjige, sestavljajo računovodske obračune in računovodske predračune ali izvajajo računovodsko proučevanje in seznanjajo uporabnike z računovodskimi informacijami. Temeljno sodilo pravilnosti pri računovodskem nadziranju so: predpisi; računovodski standardi, ki vsebinsko opredeljujejo ustrezne gospodarske kategorije in podrobnejše določbe v zvezi s predpisi in standardi, ki se oblikujejo v podjetju. Glede na vsebino je treba razlikovati: nalog za izvajanje poslovnega dogodka od knjigovodske listine, ki dokazuje izvedbo poslovnega dogodka. Pogoj za nastanek knjigovodske listine je nalog, ki odobri poslovni dogodek. Tako se tudi akti, povezani z odločanjem, razlikujejo od aktov, povezanih s poročanjem o tistem, kar se je zgodilo in se lahko razlikuje od tistega, kar naj bi se bilo zgodilo. Vsebinsko razlikovanje nalogov od knjigovodskih listin omogoča zanesljivejše računovodske podatke in računovodske informacije. Zanesljivost je treba preverjati tudi pri računovodskem nadziranju; knjigovodsko listino, ki dokazuje izvedbo poslovnega dogodka, od naloga za

Načela notranjega računovodskega nadzora

Categories: NADZOR|Tags: , , , , , , , , , , |

Načela notranjega računovodskega nadzora Dr. Branko Mayr   Notranje računovodsko nadziranje je lahko učinkovito, če je zasnovano na načelih: resničnosti - Načelo resničnosti, zahteva pred oblikovanjem mnenja ugotovitev dejanskega stanja opazovane kategorije. Dejansko stanje je stanje, ki ga je mogoče podkrepiti z verodostojno dokumentacijo. Načelo razdelitve odgovornosti zahteva takšno organizacijo dela, s kakršno se posamezniku onemogoči, da bi sam opravil kak posel od začetka do konca. Knjigovodske listine kot dokazno sredstvo se izpolnjujejo po načelu razbremenjevanja; vse podatke na njih izpisujejo tisti, ki se na njihovi podlagi razbremenjujejo, potrjujejo pa tisti, ki se na njihovi podlagi obremenjujejo. Na njih je treba vedno potrditi odgovornost v zvezi z njimi. Vsebinsko razlikovanje obeh vlog pri nastajanju knjigovodskih listin omogoča zanesljivejše računovodske podatke in računovodske informacije. Zanesljivost je treba preverjati tudi pri računovodskem nadziranju; razdelitve odgovornosti - Naloge v odločevalnem sestavu morajo biti ločene od nalog v informacijskem sestavu. To omogoča večjo zanesljivost informacij, ki izstopajo iz računovodenja, in preprečuje njihovo maličenje zaradi posebnih interesov tistih, ki so odgovorni za izvajanje poslovanja. Na primer član uprave (ravnateljstva) ne sme biti tudi računovodja; kontrole izvajanja poslov - Načelo kontroliranja izvajanja poslov zahteva kontroliranje vsake stopnje, da bi bile morebitne napake hitreje odkrile in s tem škodljive posledice zmanjšale; ažurnosti evidenc - Načelo ažurnosti evidenc  zahteva hitro evidentiranje poslovnih dogodkov; ažurni podatki in informacije omogočajo pravočasno nadziranje in s tem tudi hitrejše odkrivanje morebitnih napak ter tako izboljševalno vplivajo tudi na ažurnost; usklajenosti stanja po knjigah in dejanskega stanja - Načelo usklajenosti stanja po knjigah in dejanskega stanja spravlja računovodske podatke in informacije v realne okvire in jim tako daje posebno kakovost; ločenosti evidence od izvajanja poslov strokovnosti računovodje - Načelo ločenosti evidence od izvajanja poslov zahteva, da poslov ne

Nadziranje

Categories: NADZOR|Tags: , |

Nadziranje Dr. Branko Mayr Nadziranje kot odločevalno področje nalog je presojanje pravilnosti načrtovanja, pripravljanja izvajanja in izvajanja iz zornega kota tistih, ki odločajo, pa tudi odstranjevanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti. Nadziranje kot sestavni del temeljnih poslovnih področij nalog je presojanje pravilnosti izvajanja iz zornega kota tistih, ki izvajajo odločitve, pa tudi odstranjevanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti. Nadziranje kot informacijsko področje nalog je presojanje pravilnosti pri oblikovanju podatkov in njihovem spreminjanju v informacije pa tudi odstranjevanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti ali dajanje pobud zanj. Kontroliranje je pretežno preprečevalno, na strokovnem ugotavljanju dejstev zasnovano vzporedno nadziranje. Z njim se ukvarjajo v nadzirano poslovanje organizacijsko vključeni in po načelu stalnosti delujoči organi. Računovodsko nadziranje je: del nadziranja kot sestavine informacijskega področja nalog; računovodsko presojanje pravilnosti pojavov in računovodskih podatkov o njih. Računovodsko nadziranje obsega: pridobivanja podatkov, ki se nato vključijo v knjigovodenje ali računovodsko predračunavanje; obdelovanja podatkov; proučevanja podatkov; sestavljanja računovodskih poročil o načrtovanih in uresničenih poslovnih procesih in stanjih, kar povečuje zanesljivost računovodskih informacij, ki pojasnjujejo stanje poslovanja in dosežke pri delovanju ter podlage za izboljšave; del celotnega nadziranja delovanja podjetja; razlikuje se od finančnega nadziranja, ki zajema zgolj nadziranje poslovanja iz zornega kota finančnega odločanja, to je nadziranje finančnega izida in stroškov financiranja, načrtov financiranja in načrtov naložbenja. Finančno nadziranje je v marsičem povezano z nadziranjem računovodskih informacij, ki so predmet računovodskega nadziranja, širi pa se tudi na področja, na katerih ni računovodskih podatkov; sestavina finančnega računovodstva, kadar obravnava ustaljene računovodske podatke, pomembne za prikazovanje celotnega podjetja ali njegovih razmerij z drugimi; sestavina stroškovnega računovodstva, kadar obravnava ustaljene računovodske podatke o podrobnostih z notranjega področja delovanja, in sestavina poslovodnega računovodstva, kadar obravnava enkratne računovodske informacije za enkratne posebne potrebe poslovodstva. Računovodsko nadziranje je pomembno, kadar so

Revidiranje

Categories: NADZOR|Tags: , , |

Revidiranje Dr. Branko Mayr   Revidiranje je pretežno popravljalno, na izvedenskem obnavljanju zasnovano kasnejše nadziranje. Z njim se ukvarjajo organi, ki niso organizacijsko vključeni v nadzirano poslovanje in v njem ne delujejo po načelu stalnosti. Z notranjim revidiranjem se praviloma ukvarja posebna služba zunaj računovodske službe v podjetju. Lahko pa zanj podjetje pooblasti zunanje strokovnjake. Z zunanjim revidiranjem se ukvarjajo strokovnjaki, ki niso zaposleni v revidiranem podjetju.

Zunanje revidiranje

Categories: NADZOR, ZUNANJA REVIZIJA|Tags: , |

ZUNANJE REVIDIRANJE V članku so prikazane osnove zunanje revizije. Bralec, ki želi vedeti več o zunanji reviziji, naj prebere zakon o revidiranju in strokovna pravila revidiranja.   Nekatera pravila: IFAC – Priročnik Mednarodnih standardov revidiranja in obvladovanja kakovosti – 2009 1. Slovar Razlagalni slovar 2. Mednarodni standardi obvladovanja kakovosti MSOK 1: Obvladovanje kakovosti v podjetjih, ki opravljajo revizije in preiskave računovodskih izkazov ter druge posle dajanja zagotovil in sorodnih storitev 3. Mednarodni standardi revidiranja MSR 200: Glavni cilji in izvajanje revizije v skladu z MSR MSR 210: Dogovarjanje o pogojih za revizijske posle MSR 220: Obvladovanje kakovosti revizije računovodskih izkazov MSR 230: Revizijska dokumentacija MSR 240: Revizorjeve naloge, povezane z obravnavanjem prevar pri reviziji računovodskih izkazov MSR 250: Upoštevanje zakonov in drugih predpisov pri reviziji MSR 260: Obveščanje pristojnih za upravljanje MSR 265: Obveščanje o pomanjkljivostih pri notranjem kontroliranju MSR 300: Načrtovanje revizije računovodskih izkazov MSR 315: Prepoznavanje in ocenjevanje tveganj pomembno napačne navedbe s pomočjo poznavanja organizacije in njenega okolja Prenovljeni MSR 315 MSR 320: Pomembnost pri načrtovanju in izvajanju revizije MSR 330: Revizorjevi odzivi na ocenjena tveganja MSR 402: Revizijske presoje pri uporabi storitvene organizacije MSR 450: Ovrednotenje med revizijo ugotovljenih napačnih navedb MSR 500: Revizijski dokazi MSR 501: Revizijski dokazi – Posebne presoje za izbrane postavke MSR 505: Zunanje potrditve MSR 510: Začetni revizijski posli – Začetna stanja MSR 520: Analitični postopki MSR 530: Revizijsko vzorčenje MSR 540: Revidiranje računovodskih ocen, vključno z računovodskimi ocenami poštene vrednosti, in z njimi povezanimi razkritji MSR 550: Povezane stranke MSR 560: Kasnejši dogodki MSR 570: Delujoče podjetje MSR 580: Pisne predstavitve MSR 600: Posebne presoje – Revizije računovodskih izkazov skupin (vključno z delom revizorjev sestavnih delov) MSR 610: Uporaba dela notranjih revizorjev MSR 620: Uporaba

Notranje revidiranje

Categories: NADZOR, NOTRANJA REVIZIJA|Tags: |

Dr. Branko Mayr   V članku obravnavamo: Pojem notranjega revidiranja Poročilo notranjega revizorja Računalniška obravnava podatkov v postopku notranjega revidiranja Strokovna pravila notranjega revidiranja (standardi notranjega revidiranja)   Pojem notranjega revidiranja Notranje revidiranje računovodenja je kasnejše presojanje pravilnosti ureditve računovodskega kontroliranja podatkov in zanesljivosti njegovega delovanja. Z njim se ukvarja notranjerevizijska služba v podjetju, ki je ločena od računovodske službe. Podjetje pa se lahko tudi odloči, da za notranje revidiranje računovodenja pooblasti zunanjega strokovno usposobljenega izvajalca. Notranje revidiranje računovodstva je kasnejše presojanje pravilnosti sistema računovodskega kontroliranja podatkov in zanesljivosti njegovega delovanja. Z notranjim revidiranjem se ukvarjajo izven računovodske službe, toda v istem podjetju zaposleni notranji revizorji. Podjetje se lahko odloči, da za notranje revidiranje računovodenja pooblasti zunanjega strokovno usposobljenega izvajalca. Notranjerevizijska služba se ukvarja ne samo z notranjim revidiranjem računovodenja, temveč tudi z revidiranjem poslovanja kot celote. Proučuje delovanje na izvajalnih in odločevalnih področjih nalog, in ne samo na informacijskih področjih nalog oziroma tistih znotraj računovodske službe. Notranje revidiranje računovodenja pa zajema tiste pojave v podjetju, ki jih kažejo računovodski podatki in računovodske informacije ter jih preverjajo notranji revizorji. Notranji revizorji so strokovno usposobljeni, pri svojem delovanju neodvisni in nepristranski. Skrbijo za zanesljivost in neoporečnost računovodskih informacij, skladnost z usmeritvami, načrti, s postopki in z zakoni ter drugimi predpisi, za varovanje premoženja, gospodarno in učinkovito uporabo dejavnikov ter doseganje namenov in ciljev v zvezi s poslovanjem. Njihovo delo se začne z načrtovanjem notranjih revizij, nadaljuje s preiskovanjem in z ovrednotenjem informacij, konča pa s sporočanjem izidov in spremljanjem odpravljanja ugotovljenih pomanjkljivosti. Notranji revizorji ne odpravljajo ugotovljenih nepravilnosti neposredno, temveč seznanjajo s svojimi ugotovitvami tiste, ki so za to pristojni. Notranje revidiranje računovodstva je usmerjeno najprej k preizkušanju pravilnosti pri poslovnih dogodkih, ki jih obravnava računovodstvo.

Poslovni načrt

Categories: NAČRTOVANJE, POSLOVNI NAČRT|Tags: , , |

V članku obravnavamo: Vsebina poslovnega načrta Povzetek Tržne raziskave in analiza Ekonomika poslovanja podjetja Načrt trženja Razvoj tehnologije in proizvodov Načrt izdelave in proizvodnje Menedžerski tim, organizacija, kadri Storitve (storitve okolja, finančne storitve, kratkoročne in dolgoročne storitve) Pravni okvir, notranja organiziranost Terminski načrt izvedbe Kritična tveganja in problemi Finančni načrt Predlagana ponudba podjetja investitorjem Preglednice in finančni prikazi Obličnost poslovnega načrta poslovni načrt

Letni načrt poslovanja

Categories: NAČRTOVANJE|Tags: , |

Letni načrt poslovanja Letni načrt denarnih tokov je zelo pomemben. Usklajen mora biti z mesečnim in dolgoročnim. Njegove postavke so vezane na računovodske vsebine letnih poslovnih poročil. Namesto stroškov, odhodkov in prihodkov pa obravnava posamezne vrste prejemkov in izdatkov.

Dinamično načrtovanje

Categories: NAČRTOVANJE|Tags: , |

Pomembna je filozofija načrtovanja. Predpostavljamo, da imamo dolgoročni načrt. Ta je sestavljen na podlagi v času načrtovanja znanih informacij. Življenje spreminja izhodišča načrtovanja in s tem predvidevanja, opredeljena v dolgoročnem načrtu. Primerjava med načrtovanim in uresničenim pogosto terja ukrepanje. Za učinkovito odpravo negativnih odmikov je ključna pravočasna zaznava odmikov. V pogojih klasičnega načrtovanja je bil odziv  pozen. Na to je vplival razmeroma zapleten sistem načrtovanja in pogosta nekonsistentnost med modelom načrtovanja in računovodskim sistemom poslujočega podjetja. Načrti se zato niso uresničili, pogosto je bila poslovna priložnost izgubljena. Več v članku.

Predračunski izkaz denarnih tokov

Categories: NAČRTOVANJE, POSLOVNI NAČRT|Tags: , , |

Predračunski izkaz denarnih tokov Dr. Branko Mayr V praksi imamo veliko različic izdelave predračunskega izkaza denarnih tokov. Praviloma uporabljena shema odstopa od v računovodskih standardih opredeljenih shem. Uporabljena shema naj izraža vsebino načrtovanega poslovanja. Načrtovani prihodki Načrtovane prihodke podjetja razčlenjujejo na: Načrtovani prihodki od poslovanja Načrtovane prihodke od poslovanja sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v načrtovanem obračunskem obdobju, če je realno ocenjevati, da bodo plačane. Vsebina prihodkov je obravnavana v poglavju Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti. Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti. zato ne ponavljamo. S stališča poslovnega načrta je ključno načrtovanje poslovnih prihodkov. V bistvu govorimo o načrtovanju prodaje. Načrtovanje prodaje in trženja je pomembno, saj opredeljuje, kaj bodo delala druga notranja poslovna področja v podjetju. Iz povedanega izhaja, da so prihodki vsota vrednosti prodaj v nekem časovnem obdobju. Načrtujemo jih v okviru načrtovanja prodaje v tržnem delu poslovnega načrta. Načrt mora biti podroben in strukturiran po učinkih, trgih in kupcih. Načrtujemo za celotno obdobje načrtovanja. Pri tem za prvo leto po mesecih. Sestavljavec poslovnega načrta mora pri načrtovanju prihodkov poznati prodajne cene. Mala podjetja nimajo vpliva, ali pa je ta zelo majhen, nanje. Oblikujejo se na trgu. Poznati pa morajo lastne sposobnosti proizvajati v okviru danih prodajnih cen. Poznati morajo polno lastno ceno. Turk  pravi, da je treba k lastni ceni prišteti dobiček, da dobimo prodajno ceno. Prihodki se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšani za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje. Načrtovani prihodki od financiranja Načrtovani prihodki od financiranja se pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami (dobljene obresti, dividende in drugi deleži iz dobička ipd.). Načrtovani izredni prihodki Načrtovane izredne prihodke

Predračunski izkaz poslovnega izida

Categories: NAČRTOVANJE, POSLOVNI NAČRT|Tags: , , |

Predračunski izkaz poslovnega izida Dr. Branko Mayr   Predračunski izkaz poslovnega izida prikazuje pričakovane rezultate oziroma uspešnost naložbe. Ta podatek pa je eden ključnih pri odločanju o investiranju. Zato mora sestavljavec predračunskega izkaza poslovnega izida čim bolj realno oceniti vsako postavko in opredeliti tveganja pri doseganju pričakovanih rezultatov. Pomembno je, da v polni meri pojasni in dokumentira vsako predpostavko, ki jo napravi pri pripravi predračunov. Napoved izkaza poslovnega izida pa ni pomembna samo za investitorje. Njena vloga je tudi pri presoji uspešnosti proizvodnje in prodaje, saj odkriva pomembna razmerja med stroški in prihodki, pa tudi trende prodaje. Predračunski izkaz poslovnega izida se oblikuje na osnovi v slovenskih računovodskih standardih opredeljenega izkaza poslovnega izida. Predračunski izkaz poslovnega izida je pregled prihodkovnega izida kot razlika med prihodki in odhodki v načrtovanem obdobju (ni nujno, da se poslovno leto posameznega podjetja ujema z datumi začetka in konca koledarskega leta. Poslovno leto je prilagojeno poslovnemu predmetu podjetja) in pomeni povsod v državah s tržnim gospodarstvom pomemben računovodski izkaz uspešnosti. Je tudi temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje način ugotavljanja poslovnega izida v načrtovanem obdobju. V izkazu se posamezni prihodki in odhodki prikazujejo bolj ali manj analitično. Razčlenjenost je odvisna od velikosti podjetja. Izkaz oziroma bilanca poslovnega izida prikazuje kategorije v dveh stolpcih, pri čemer so v prvem podatki za načrtovano leto (obdobje) in v drugem podatki za enako predhodno obdobje. Sestavina izkaza so pojasnila posameznih postavk. Priporočljivo je, da poslovni načrt vsebuje mesečne napovedi izkaza poslovnega izida za prvo leto, nato pa po letih za pet let. Pri izračunavanju uspešnosti poslovanja načrtujemo poslovni izid. Pojmujemo ga kot razliko med načrtovanimi prihodki in odhodki v obračunskem obdobju. Ugotavljanje lahko načeloma temelji na ustvarjanju poslovnih učinkov, na podlagi: zaračunane prodaje ali plačane

Predračunska bilanca stanja

Categories: NAČRTOVANJE, POSLOVNI NAČRT|Tags: , , |

Predračunska bilanca stanja Dr. Branko Mayr   OBRAČUNSKA BILANCA STANJA PREDRAČUNSKA BILANCA STANJA Letna obračunska bilanca stanja se sestavi po tem, ko so postavke v poslovnih knjigah usklajene z ugotovitvami pri popisu sredstev in obveznosti do virov sredstev. Upoštevati je treba, da govorimo o delujočem podjetju, to je takšnem, ki bo v bližnji prihodnosti še vedno poslovalo. Predračunska bilanca stanja je združitev upravljavskih odločitev, izražena v načrtovanem stanju sredstev in obveznosti do virov sredstev. Sestavljena je praviloma v enaki obliki kot kasnejša obračunska bilanca stanja.   Oblika in vsebina predračunske bilance stanja je različna glede na velikost podjetja. Za bilanco stanja je značilna kontinuiteta evidentiranja poslovnih dogodkov, saj je bilanca stanja v nekem trenutku vsota začetne bilance stanja podjetja in vseh načrtovanih sprememb v sredstvih in njihovih virih. Predračunska bilanca stanja daje bistvene računovodske informacije za potrebe načrtovanja  obvladovanja ekonomskega položaja in rasti podjetja. Iz nje so razvidne informacije o: premoženjskem stanju podjetja (obseg in sestava tega premoženja) in finančnem položaju podjetja (obseg in sestava virov sredstev, finančna skladnost premoženja in njegovih virov), financiranju podjetja (gibanje naložb in virov sredstev).

Predračunski računovodski izkazi

Categories: NAČRTOVANJE, ORODJA NAČRTOVANJA|Tags: , |

Predračunski računovodski izkazi Dr. Branko Mayr   Poslovno načrtovanje je zelo obsežno. Izredno pomembna je usklajenost metodike načrtovanja in spremljanja njegovega uresničevanja. Rešitev problema je v prilagoditvi metodike načrtovanja z metodiko spremljanja njegovega uresničevanja. To pomeni, da tudi pri načrtovanju spoštujemo računovodske standarde. Avtor poslovnega načrta mora poznati v tem predmetu obravnavana znanja - računovodska pravila, ki jih naj upošteva pri sestavi poslovnega načrta. Na ta način se: zmanjšuje možnost tehničnih napak, vzpostavlja večja preglednost poslovnega načrta, omogoča medsebojna primerljivost različic in/ali različnih poslovnih načrtov, omogoča lažje primerjanje uresničenega z načrtovanim. Če soglašamo, da se v bilančnem delu poslovnega načrta in v izračunu njegove ekonomske uspešnosti povzemajo ključni odgovori investitorju (npr. donosnost), potem je nesporno, da so pridobljena znanja dobro orodje za izboljšanje kvalitete poslovnih načrtov, ki omogočajo izbor najugodnejše poslovne priložnosti. Pri izdelavi računovodskega dela poslovnega načrta je treba vzpostaviti primerljivost med načrtovanim in izvajanim. Uporabiti je treba v Sloveniji veljavna računovodska pravila. Potrebno je upoštevanje navedenega pri računovodskem poročanju. V računovodskem sistemu obstaja vrsta računovodskih poročil. Sestavina poslovnega načrta so vsaj: predračunska bilanca stanja - predračunska bilanca stanja prikazuje načrtovana stanja sredstev in njihovih virov v proučevanem trenutku; predračunski izkaz poslovnega izida - predračunski izkaz poslovnega izida prikazuje načrtovane velikosti prihodkov in odhodkov ter poslovnega izida kot razlike med njima v proučevanem obdobju; predračunski izkaz denarnih tokov. V gornjih izkazih se prikazujejo rezultati načrtovanja. Pri njihovem prikazu je treba dosledno spoštovati spredaj omenjene predpostavke in načelo kontinuitete. Posamezni izkazi so v tesni medsebojni vzročni povezavi. Iz njih lahko v katerem koli trenutku razberemo stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov, prihodke, odhodke, pritoke in odtoke ter rezultate poslovanja v določenem časovnem obdobju. Oblika in vsebina predračunskih izkazov je enaka obračunskim.

Dolgoročno načrtovanje

Categories: NAČRTOVANJE|Tags: , |

Dolgoročno načrtovanje Dr. Branko Mayr Dolgoročno načrtovanje je načrtovanje za obdobje, daljše od enega leta. Pri dolgoročnem finančnem načrtovanju je pogosto vprašanje vezano na financiranje posameznih primanjkljajev denarja ali naložbe presežkov. Zanima nas predvsem načrt potrebnih finančnih sredstev za celotno obdobje načrtovanja ali pa nasprotno, kakšna bo na primer donosnost vloženih sredstev.

Kratkoročno načrtovanje

Categories: NAČRTOVANJE|Tags: , |

Kratkoročno načrtovanje Dr. Branko Mayr Kratkoročno načrtovanje je načrtovanje za obdobje, krajše od enega leta. Zelo pogosto je kratkoročno načrtovanje finančnih tokov, ki opredeljuje, kdaj v določenem časovnem obdobju nastajajo denarni presežki in kdaj denarni primanjkljaji. Kot orodje tega načrtovanja se običajno uporablja načrt denarnih tokov, ki finančnemu direktorju pomaga pri napovedovanju kratkoročnih denarnih presežkov ali potreb po denarju. Njegova bistvena vloga je v pravočasnem ugotavljanju presežkov oziroma pravočasni priskrbi potrebnih denarnih sredstev v primeru primanjkljaja. Pomen kratkoročnega načrtovanja je v možnosti nadzora nad poslovanjem s primerjanjem dejanskih in načrtovanih dogajanj. To je pomembno za vsa načrtovanja, še posebej pa je ta pomen prisoten pri kratkoročnem načrtovanju. Načrtovanje omogoča podjetniku, da med vsemi možnostmi izbere tisto, ki bo za podjetje najugodnejša in se tako povečuje uspešnost poslovanja podjetja. Pogost pripomoček kratkoročnega načrtovanja, finančnega, je načrt denarnih tokov. Gre za seznam po ustreznih postavkah razdeljenih denarnih pritokov in odtokov podjetja. Načrtovanje pa vseeno ni povsem preprosto, saj se na primer vrednost načrtovane prodaje in nekaterih načrtovanih nakupov, ki jih načrtujemo z metodo deleža prodaje, lahko bistveno razlikuje od načrtovanega denarnega pritoka od prodaje ali odtoka pri nakupih, saj je veliko prodaje in nakupov na kredit. Poleg tega se lahko obseg nakupov bistveno razlikuje od obsega prodaje zaradi večanja ali manjšanja zalog. Razlike pa se lahko pojavljajo tudi pri vrednostih nekaterih drugih osnovnih zalog. Zato je treba za izdelavo na primer načrta mesečnih denarnih tokov predvideti vsaj še naslednje: delež prodaje na kredit, časovno razporeditev odplačil kreditov kupcev (npr. delež v prvem, drugem ali tretjem mesecu po prodaji), politiko oblikovanja zalog, način izplačevanja režijskih stroškov, izdatke za investicije v osnovna sredstva in kdaj bodo plačani davki.

Odmiki

Categories: ANALIZA, orodja analize, RAČUNOVODSTVO|Tags: |

Odmiki dr. Branko Mayr Razčlenjevanje odmikov uresničenih velikosti upošteva razloge za nastajanje teh odmikov. Na tem je zasnovano presojanje možnih rešitev in predlaganje ukrepov. Sodila za presojanje dosežkov in ugotavljanje razlik med njimi v finančnem računovodstvu se razlikujejo od tistih v stroškovnem računovodstvu. V obeh primerih pa so postopki razčlenjevanja odmikov ustaljeni. Če se zaradi neposrednih potreb poslovodstva zahteva posebno razčlenjevanje, se je mogoče opirati na splošne rešitve razčlenjevanja v finančnem računovodstvu ali stroškovnem računovodstvu ter jih prilagoditi potrebam. Odmiki v finančnem računovodstvu V finančnem računovodstvu se uresničene velikosti, ki jih vsebujejo računovodski obračuni, presojajo glede na: načrtovane velikosti iste vrste, ki jih vsebujejo ustrezni računovodski predračuni v istem podjetju, ali glede na uresničene velikosti iste vrste, ki jih vsebujejo ustrezni računovodski obračuni za prejšnje obdobje v istem podjetju Razčlenjevanje odmikov uresničenih velikosti, ki jih vsebujejo računovodski obračuni v obravnavanem podjetju, od uresničenih velikosti, ki jih vsebujejo računovodski obračuni v kakem drugem podjetju, praviloma ni možno, ker podatki niso na voljo. Predmet razčlenjevanja so zlasti razlike pri: stroških, odhodkih in prihodkih nekaterih vrst, ki vplivajo na poslovni izid v obdobju Pri tem se sodila praviloma nanašajo na obseg delovanja, ki se razlikuje od uresničenega. Odmiki v stroškovnem računovodstvu V stroškovnem računovodstvu se razčlenjujejo odmiki: uresničenih stroškov obračunskega obdobja od standardnih stroškov uresničenega obsega dejavnosti v istem obdobju in istem podjetju - Sodila se vedno nanašajo na uresničeni obseg delovanja in so tudi izkazana na ustreznih kontih. Predmet razčlenjevanja pa niso več razlike pri odhodkih ali prihodkih nekaterih vrst, ki vplivajo na poslovni izid v obdobju. Glede na razloge zanje se lahko razčlenjujejo tudi odmiki podatkov v obračunski kalkulaciji od podatkov v predračunski kalkulaciji, ki se nanašajo na enoto poslovnega učinka. Odmik uresničenega poslovnega izida od

Računovodski kazalci

Categories: ANALIZA, orodja analize, RAČUNOVODSTVO|Tags: |

Računovodski  kazalci dr. Branko Mayr Računovodski kazalci so absolutna števila, ki se nanašajo na pomembne gospodarske kategorije, o katerih obstajajo računovodski podatki, na primer: sredstva, osnovni kapital, prihodki, dobiček, izguba, prodajna cena enote, lastna cena enote in tako naprej. Ti kazalci napovedujejo ali kažejo stanje ali nakazujejo razvijanje česa v denarni merski enoti. Kazalci v drugačnih merskih enotah niso računovodski kazalci. Računovodski kazalci se pojavljajo v finančnem računovodstvu, stroškovnem računovodstvu in poslovodnem računovodstvu. Računovodske kazalce za notranje potrebe izbere podjetje sámo.

Temeljni kazalniki vodoravnega finančnega ustroja

Categories: ANALIZA, orodja analize, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , , , , , |

Temeljni kazalniki vodoravnega finančnega ustroja

Temeljni kazalniki obračanja

Categories: ANALIZA, orodja analize, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , , , , |

Temeljni kazalniki obračanja

Temeljni kazalniki gospodarnosti

Categories: ANALIZA, orodja analize, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , , , , , , , , |

Temeljni kazalniki gospodarnosti

Temeljni kazalniki dobičkonosnosti

Categories: ANALIZA, orodja analize, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , , , , |

Temeljni kazalniki dobičkonosnosti

Povezovanje delnih spoznanj na podlagi računovodskih kazalnikov

Categories: ANALIZA, orodja analize, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , |

Povezovanje delnih spoznanj na podlagi računovodskih kazalnikov dr. Branko Mayr Računovodski kazalniki se izračunavajo kot predračunski in kot obračunski kazalniki, zato jih je mogoče primerjati. Podjetje izbere za svoje notranje potrebe smeri primerjanja, za zunanje potrebe pa je takšno primerjanje obvezno samo, če ga zahteva standard za zunanje poročanje. Različne računovodske kazalnike za isto leto je mogoče povezovati s seštevki ali z zmnožki, pri čemer je računovodski kazalnik višjega reda seštevek ali zmnožek računovodskih kazalnikov nižjega reda. Tako je koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala mogoče pojasniti kot zmnožek stopnje čistosti dobička in koeficienta dobičkonosnosti kapitala, koeficient čiste razširjene dobičkonosnosti sredstev kot seštevek koeficienta čiste dobičkonosnosti sredstev in koeficienta obrestnosti sredstev, koeficient čiste dobičkonosnosti sredstev kot zmnožek koeficienta čiste dobičkonosnosti kapitala in koeficienta kapitalske pokritosti sredstev, koeficient čiste dobičkonosnosti osnovnega kapitala kot seštevek koeficienta dividendnosti osnovnega kapitala in koeficienta nedividendnosti osnovnega kapitala in tako naprej. Pri oblikovanju sistemov kazalnikov je torej treba spoštovati: povezovanje s seštevanjem, povezovanje z množenjem. Vidimo, da je treba izhajati iz števca in imenovalca zbirnega kazalnika. Prvi v zaporedju podrejenih kazalnikov mora izhajati iz števca zbirnega kazalnika, drugi iz imenovalca prvega podrejenega kazalnika, tretji iz imenovalca drugega podrejenega kazalnika in tako naprej, zadnji podrejeni kazalnik pa mora imeti v imenovalcu podatek iz imenovalca zbirnega kazalnika. Vsi kazalniki morajo imeti določen pomen, prav tako pa njihovo medsebojno povezovanje. Podjetje glede na svoje notranje potrebe izbere ureditev povezanih kazalnikov, za zunanje potrebe pa je ureditev povezanih kazalnikov obvezna samo, če jo zahteva standard za zunanje poročanje. Vzorec takšne ureditve lahko pripravi Slovenski inštitut za revizijo.

Orodja za merjenje uspešnosti naložb

Categories: ANALIZA, orodja analize, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , , , , , , , |

Orodja za merjenje uspešnosti naložb dr. Branko Mayr Kot smo navedli, se pri računovodski analizi lahko uporabljajo tudi razne statistične in podobne metode. Tako se lahko uspešnost meri s pomočjo različnih sodil, med katerimi so najpogosteje uporabljana: metoda odplačilne dobe, metoda aktualiziranega dobička na enoto naložb, metoda sedanje vrednosti, metoda interne stopnje donosnosti, metoda interne stopnje prihranka, metoda družbenih stroškov in koristi, metoda neto sedanje vrednosti, metoda diskontiranih denarnih tokov (sedanja vrednost), druge metode. Notranja stopnja donosa To je pogosta metoda za merjenje uspešnosti naložbe. Njena osnovna značilnost je, da primerja pričakovano stopnjo donosa dolgoročnih naložb s stroški kapitala, ki ga bo treba za izvedbo naložb pridobiti.  To metodo Mramor ponazarja s preprostim primerom. Če nekdo dobi v banki kredit po 10-odstotni letni obrestni meri in hkrati s kreditom dobljeni denar posodi naprej pod enakimi ostalimi pogoji po 12-odstotni obrestni meri in če s tem poslom nima nikakršnih stroškov, pomeni razlika med obema obrestnima merama v višini 2-odstotno neto korist od naložbe. V tem primeru 12 % pomeni notranjo stopnjo donosa, 10 odstotkov pa stroške kapitala. Iz povedanega vidimo, da moramo poznati stroške kapitala in notranjo stopnjo donosa naložbe. Po Mramorju je to tista stopnja donosa dolgoročne naložbe, ki izenači pričakovane izdatke v zvezi z naložbo s pričakovanimi prejemki, ki jih naložba ustvari. Ker nastopajo ti izdatki in prejemki, ki jih naložba ustvari, v različnih trenutkih v prihodnosti, se za določitev te diskontne stopnje (notranje stopnje donosa) uporabljajo tehnike izračuna sedanje vrednosti. Za izračun je treba najprej narediti načrt denarnih tokov, ki jih povzroči dolgoročna naložba, in nato z uporabo ustrezne tehnike sedanje vrednosti izračunati notranjo stopnjo donosa (to je tista stopnja, pri kateri se sedanja vrednost pričakovanih neto denarnih tokov od naložbe izenači z

Točka preloma – pojem

Categories: ANALIZA, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO|Tags: , |

Točka preloma Investitorje običajno zanima, pri kakšnem obsegu prodaje bi bil dobiček enak »0« (to je točka, na kateri so prihodki enaki celotnim stroškom (uporablja se tudi izraz skupni stroški)). Ta točka je točka preloma. Po tej točki začne podjetje ustvarjati dobiček. Pri njenem izračunu je treba paziti, saj v izračun niso vključene obresti in davki. Po doseganju točke preloma podjetje posluje z dobičkom (D), pred njo pa ustvarja izgubo (I). Podrobneje je točka preloma obravnavana v drugih člankih.

Poslovni, finančni in celotni vzvod – pojem

Categories: ANALIZA, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO|Tags: , , , , , |

Poslovni, finančni in celotni vzvod Pogosto vprašanje je, kako je poslovna priložnost občutljiva na spremembe obsega prihodkov, obresti za angažirana sredstva. Odgovor dobimo s pomočjo vzvodov. Ločimo: poslovni, finančni in celotni vzvod. Najpomembnejši je celotni vzvod, ki je odvisen od obsega fiksnih stroškov in obsega obresti. Več kot ima poslovna priložnost angažiranih stalnih sredstev in več kot ima sposojenih tujih sredstev, večji je vzvod ter obratno. Zato je povsem normalno, da skušamo poslovne priložnosti, ki potrebujejo veliko stalnih sredstev, ki vplivajo na velik obseg fiksnih stroškov, financirati s kakovostnimi, po možnostmi z lastnimi viri financiranja in na ta način izboljšujemo skupni vzvod.

SRS 33 – Računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah

Categories: SRS, SRS 33 - računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacija|Tags: , |

SRS 33 2007 - računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah     Pojasnilo 1 k SRS 33 (2007) (Ur. l. RS, št. 22/2007; 22. 3. 2007)POJASNILO 1 K SLOVENSKEMU RAČUNOVODSKEMU STANDARDU 33 (2007) − − POKRIVANJE AMORTIZACIJSKIH STROŠKOV

SRS 18 – Prihodki

Categories: SRS, SRS 18 - Prihodki|Tags: , |

SRS 18 2006 - Prihodki Pojasnilo 1 - Pripoznavanje prihodkov POJASNILO K SLOVENSKIM RAČUNOVODSKIM STANDARDOM (2006) Na podlagi 4. točke uvoda v slovenske računovodske standarde 2006 (Uradni list RS, št. 117/05) je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na 77. seji 13. februarja 2006 sprejel POJASNILO 1 K SRS 18 (2006) - PRIPOZNAVANJE PRIHODKOV 1. Prihodke iz prodaje sredstev je skladno s SRS 18.11 možno pripoznati samo pod določenimi pogoji, med njimi tudi, da podjetje (prodajalec) na kupca prenese vsa pomembna tveganja in koristi iz lastništva sredstva ter da prodajalec ne sodeluje pri poslovodenju kupca niti toliko, kolikor je običajno zaradi lastništva sredstva, niti dejansko ne odloča o prodanih sredstvih. Glede na to: (a) se pri pogodbi o prodaji in ponovnem finančnem najemu (sale and lease-back) istih opredmetenih osnovnih sredstev šteje, da pomembna tveganja in koristi iz lastništva nad njimi niso bili preneseni od prodajalca sredstev na dajalca istih sredstev v finančni najem, zato prodajalec po taki pogodbi skladno s SRS 18.11 ne pripozna prihodkov in pripoznanja opredmetenega osnovnega sredstva ne odpravi. Takšna transakcija se obravnava kot transakcija financiranja; za finančni najem je namreč značilno, da so pomembna tveganja in koristi iz lastništva nad najetim opredmetenim osnovnim sredstvom preneseni na najemnika, zaradi česar prodajalec po pogodbi o prodaji in ponovnem finančnem najemu nepretrgoma obvladuje tveganja in koristi iz teh opredmetenih osnovnih sredstev ter jih niti ne prenaša niti ponovno ne prevzema od dajalca sredstev v finančni najem. (b) se pri pogodbi o prodaji sredstva, po kateri prodajalec sredstvo proda, pri tem pa ne prenese pogodbene pravice do prejema denarnih tokov iz sredstva ali pa zadrži tveganja in koristi iz lastništva nad sredstvom, skladno s SRS 18.11 prihodki ne pripoznajo in pripoznanje sredstva ne odpravi. Šteje