DEJAVNOST

Knjigovodenje projektov

Categories: DEJAVNOST, JAVNI SEKTOR, KNJIGOVODSTVO, NAČRTOVANJE, POROČANJE, POSLOVANJE, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, RAZVRŠČANJE|Tags: , , , , , , , |

Pogosto se pri evidentiranju projektov (evropski projekti, razvojni projekti itd.) srečujemo s problemom strokovno utemeljenega evidentiranja, to je evidentiranja, ki bo zadostilo poročevalskim zahtevam in pravilom ločenega evidentiranja stroškov po dejavnostih. V sestavku predstvaljamo nekaj izhodišče takega evidentiranja. Možni strokovno utemeljeni način spremljanja projektov obravnavajo:Navodila za upravičence razvojnih centrov slovenskega gospodarstva V zvezi s spremljanjem projektov je pomembno ločeno evidentiranje dejavnosti. O tem lahko preberete več v članku, ki obravnava ločeno evidenitranje dejavnosti.  

Ločeno evidentiranje dejavnosti

Categories: DAVEK NA DOHODEK, DAVKI, DEJAVNOST, JAVNI SEKTOR, KNJIGOVODSTVO, NAČRTOVANJE, NADZOR, OBRAČUNAVANJE, POROČANJE, POSLOVANJE, PRIPOMOČKI, RAČUNOVODSTVO, STANDARDI|Tags: , , , , , , , , , , , , , |

UVOD: Strokovna pravila računovodenja, predpisi o izvajanju javnih služb in predpisi o izvajanju dejavnosti, ki se financirajo iz proračunskih virov, zahtevajo ločeno evidentiranje dejavnosti namensko financiranih dejavnosti od dejavnosti, ki se financirajo na trgu. Najenostavnje lahko zavezance za ločeno evidentiranje opredelimo kot tiste, ki računovodijo v skladu s SRS 35 ali SRS 36. Občutljiva razmerja so povezana s sočasnim izvajanjem: dejavnosti, ki so financirane za javnimi viri (izvajalci javne službe, posredni proračunski uporabniki itd.); dejavnosti, ki se opravljajo za trg (razne storitve, najemi, izvajanje raziskovalnih projektov, izvajanje izrednega študija, izvajanje plačljivih zdravstvenih storitev itd.). Napačna alokacija stroškov, odhodkov ali prihodkov lahko privede do nenamenske porabe namenskih virov financiranja. Opozoriti velja še na vsebino tako imenovanh "posebnih storitev", to je storitev, ki se izvajajo z javno financiranimi kapacitetami (npr. izvajalec javne službe izvaja posamezne storitve s sredstvi, ki so kupljena iz namenskih javnih virov; dodatno zaračunavanje storitev odvoza smeti različnim podjetjem itd). PRIHODKI: Prihodki iz naslova posameznih aktivnosti (dejavnosti) morajo biti jasno razvidni in razporejeni na aktivnosti na katere se nanašajo (javna služba, najemnine, prodaja prehrane zunanjim, prodaja prehrane zaposlenim,….). STROŠKI IN ODHODKI: Stroški se razporejajo po naravnih vrstah stroškov, in sicer: A) Stroški amortizacije (nastajajo zaradi prenašanja nabavne vrednosti amortizirljivega sredstva na poslovne učinke in se obračunajo kot zmnožek amortizacijske osnove in amortizacijske stopnje). B) Stroški materiala (obsegajo zlasti stroške osnovnega in pomožnega materiala, živil, energije, materiala za čiščenje in vzdrževanje, pisarniškega materiala in strokovne literature ….). C) Stroški dela (obsegajo vse stroške, ki nastajajo v zvezi z zaposlenimi: od plač in nadomestil plač do prispevkov in davkov, dodatnih zavarovanj zaposlenih in povračil stroškov ter prejemkov zaposlenih). D) Stroški storitev (stroški v zvezi z opravljanjem dejavnosti, najemnine, stroški vzdrževanja in čiščenja, komunalne in prevozne storitve,

Zakon o računovodstvu

Categories: DEJAVNOST, RAČUNOVODSTVO|Tags: , |

Zakon o računovodstu ureja vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil za proračun in proračunske uporabnike ter za pravne osebe javnega prava in pravne osebe zasebnega prava (v nadaljnjem besedilu: pravne osebe), ki ne vodijo poslovnih knjig na podlagi zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98 in 6/99), zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) in zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95 in 49/98 - odločba US). Zakon ureja tudi revidiranje letnih računovodskih izkazov izvajalcev, ki opravljajo gospodarske javne službe. Pravne osebe morajo voditi poslovne knjige in izdelati letna poročila v skladu z določbami tega zakona in drugimi predpisi, s kodeksom računovodskih načel ter slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljnjem besedilu: računovodski standardi). Računovodske standarde izdaja Slovenski inštitut za revizijo, ustanovljen na podlagi zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93).   Prečiščeno besedilo, veljavno 1. 1. 2014, prikazujemo na povezavi: ZAKON O RAČUNOVODSTVU.

Gotovinsko poslovanje – opravljanje dejavnosti kmetov

Categories: DAVKI, DEJAVNOST, POSTOPEK, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , , , , |

Ali se za namene izvajanja 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13) kmetje z dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki so obdavčeni z dohodnino na podlagi katastrskega dohodka, štejejo, kot da opravljajo dejavnost? Ne, fizične osebe, za katere se šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, katere dohodek je obdavčen na podlagi katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in kmetijskih subvencij, se za namene izvajanja 23. a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku ne štejejo, kot da opravljajo dejavnost, razen v primeru, da so za svojo dejavnost zavezanci za DDV. Glej stališče DURS. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Kdaj velja, da kmetje opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost v okviru dejavnosti – plačevanje z gotovino

Categories: DAVKI, DEJAVNOST, POSTOPEK, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , , , , |

Kdaj se za namene izvajanja 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku kmetje vštevajo med opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti v okviru dejavnosti? Kmetijska oziroma gozdarska dejavnost se tako skladno z Zakonom o gospodarskih družbah kot davčno zakonodajo sama po sebi šteje za gospodarsko dejavnost. Posebnost je samo v tem, da se v primeru, kadar to dejavnost opravljajo fizične osebe kot posamezniki ali skupaj (za davčne namene je taka enota kmečko gospodinjstvo), dejansko opravljanje dejavnosti ne ugotavlja (opravljanja dejavnosti ni treba registrirati po predpisih o gospodarskih družbah, kmetijski predpisi pa prav tako tega statusa ne urejajo). Za davčne namene se kot opravljanje dejavnosti (za namene dohodnine se taka dejavnost poimenuje osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost) šteje lastništvo oziroma uporaba kmetijskih zemljišč in čebeljih panjev, davčna osnova za obdavčitev dohodkov pa določi pavšalno (na podlagi katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj), kar pa samo po sebi še ni dokazilo, da nekdo kmetijsko dejavnost tudi dejansko izvaja kot pridobitno dejavnost (da dejansko prodaja svoje pridelke na trgu z namenom pridobivanja dobička). Glede na namen 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13) (zagotoviti pregledno nakazovanje plačil nad 420 evrov za dobavljeno blago in storitve ter druga plačila na transakcijske račune prejemnikov) pa je pomembno, da se kot zavezanca določi osebo, za katero je mogoče predvidevati, da dejavnost dejansko opravlja, in na podlagi tega kriterija je mogoče kot osebe, ki samostojno opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost, nedvoumno šteti samo: • fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost v okviru samostojnega podjetnika posameznika; • fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, za katero dohodek ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in