POSTOPEK

Davčni postopek – izvržba

Categories: DAVKI, POSTOPEK|Tags: , , |

Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec Posebnosti davčne izvršbe na denarne terjatve dolžnika Uvod V vseh primerih, v katerih  davčni zavezanec davek ne plača pravočasno, praviloma sledi davčna izvršba, ki jo lahko izvede davčni organ. Davčni organ je zavezan uporabiti tista sredstva davčne izvršbe, ki so glede na okoliščine primera sorazmerna znesku davka, ki ga je treba izterjati. V tem sestavku ne obravnavam celotnega zelo širokega področja davčne izvršbe, temveč samo eno od dilem v specifični vrsti izvršbe. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) namreč obravnava tudi davčno izvršbo na druge denarne terjatve dolžnika. Terjatev je povsem običajno premoženje (aktiva) gospodarskih subjektov. Žal je manj likvidna vrsta premoženja od denarnih sredstev. Seveda se ob pogledu na bilanco stanja vedno vprašamo o kvaliteti izkazanih terjatev. Podobno bi to dejstvo moralo zanimati tudi davčni organ, ki uporabi ta instrument davčne izvršbe. Torej ima davčni dolžnik, ki očitno ne razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi za plačilo zapadlih davčnih obveznosti, morda terjatve, ki so lahko uporabne pri poravnavi davčne obveznosti. Gre torej samo za eno od možnosti, ki jih ima davčni organ v postopkih izterjav davkov od davčnih zavezancev. Izvršba na denarne terjatve dolžnika Sklep o izvršbi na denarno terjatev dolžnika davčni organ vroči dolžniku in dolžnikovemu dolžniku. Dolžnikov dolžnik lahko zoper sklep o izvršbi ugovarja v osmih dneh po prejemu sklepa pri davčnem organu, ki je izdal sklep. Pravno sredstvo, ki je na voljo dolžnikovemu dolžniku, je torej samo ugovor. Ugovarjati mora v osmih dneh po prejemu sklepa, torej od takrat, ko mu ga je davčni organ vročil. Ugovarja lahko, da: dolžniku ni dolžan,  je dolg pogojen ali  dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Izpolnjen mora biti samo

Gotovinsko poslovanje – vračilo DDV-ja v potniškem prometu

Categories: DAVKI, DDV, POSTOPEK, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , |

Ali se vračilo DDV-ja v potniškem prometu (75. člen ZDDV-1) mora izvesti na prejemnikov TRR ali se lahko izvede prek mednarodne poštne nakaznice? V primeru vračila davka na dodano vrednost v potniškem prometu davka ni treba nakazati na TRR, saj vračilo DDV-ja v potniškem prometu ne šteje za »druga plačila« iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2, niti tega ni mogoče šteti kot plačilo za dobavljeno blago in opravljene storitve, temveč gre za vračilo. Glej stališče DURS. Drugi odgovori na vprašanja povezana s plačilom z gotovino so na tej povezavi.

Gotovinsko poslovanje kmetov – obveza odprtja transakcijskega računa

Categories: DAVKI, POSLOVANJE, POSTOPEK, VPRAŠANJA - ODGOVORI|

Ali mora kmet za svoje poslovanje odpreti poslovni račun ali lahko plačuje račune s svojo osebno bančno kartico in prejema prihodke na svoj osebni račun? Fizičnim osebam, ki samostojno opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in niso registrirani kot samostojni podjetniki, ni treba za namene dejavnosti odpirati ločenega transakcijskega računa, kar pomeni, da lahko tudi za namene dejavnosti poslujejo prek osebnega transakcijskega računa. Torej lahko plačujejo blago in storitve z osebno bančno kartico in prejemajo plačila za svoje pridelke in storitve na svoj osebni transakcijski račun. Glej stališče DURS. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Gotovinsko poslovanje – opravljanje dejavnosti kmetov

Categories: DAVKI, DEJAVNOST, POSTOPEK, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , , , , |

Ali se za namene izvajanja 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13) kmetje z dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki so obdavčeni z dohodnino na podlagi katastrskega dohodka, štejejo, kot da opravljajo dejavnost? Ne, fizične osebe, za katere se šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, katere dohodek je obdavčen na podlagi katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in kmetijskih subvencij, se za namene izvajanja 23. a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku ne štejejo, kot da opravljajo dejavnost, razen v primeru, da so za svojo dejavnost zavezanci za DDV. Glej stališče DURS. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Kdaj velja, da kmetje opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost v okviru dejavnosti – plačevanje z gotovino

Categories: DAVKI, DEJAVNOST, POSTOPEK, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , , , , |

Kdaj se za namene izvajanja 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku kmetje vštevajo med opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti v okviru dejavnosti? Kmetijska oziroma gozdarska dejavnost se tako skladno z Zakonom o gospodarskih družbah kot davčno zakonodajo sama po sebi šteje za gospodarsko dejavnost. Posebnost je samo v tem, da se v primeru, kadar to dejavnost opravljajo fizične osebe kot posamezniki ali skupaj (za davčne namene je taka enota kmečko gospodinjstvo), dejansko opravljanje dejavnosti ne ugotavlja (opravljanja dejavnosti ni treba registrirati po predpisih o gospodarskih družbah, kmetijski predpisi pa prav tako tega statusa ne urejajo). Za davčne namene se kot opravljanje dejavnosti (za namene dohodnine se taka dejavnost poimenuje osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost) šteje lastništvo oziroma uporaba kmetijskih zemljišč in čebeljih panjev, davčna osnova za obdavčitev dohodkov pa določi pavšalno (na podlagi katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj), kar pa samo po sebi še ni dokazilo, da nekdo kmetijsko dejavnost tudi dejansko izvaja kot pridobitno dejavnost (da dejansko prodaja svoje pridelke na trgu z namenom pridobivanja dobička). Glede na namen 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13) (zagotoviti pregledno nakazovanje plačil nad 420 evrov za dobavljeno blago in storitve ter druga plačila na transakcijske račune prejemnikov) pa je pomembno, da se kot zavezanca določi osebo, za katero je mogoče predvidevati, da dejavnost dejansko opravlja, in na podlagi tega kriterija je mogoče kot osebe, ki samostojno opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost, nedvoumno šteti samo: • fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost v okviru samostojnega podjetnika posameznika; • fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, za katero dohodek ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in

Plačilo v gotovini za stroške prevoza, nočitev, dnevnic v dejavnostih društev in podobno

Categories: DAVKI, DOHODEK IZ DELOVNEGA RAZMERJA, DOHODNINA, POSTOPEK|Tags: , , , , , |

Ali se lahko prejemki, ki so namenjeni pokritju stroškov prevoza, nočitev in dnevnic sodelujočim v dejavnostih društev in njihovih zvez izplačajo v gotovini, glede na to, da niso v delovnem razmerju? 6. točka prvega odstavka 23.a člena pravilnika še vedno dovoljuje gotovinsko izplačilo stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje po 2. točki 107. člena ZDoh-2. Če gre za izplačilo navedenih prejemkov, kadar pogoji po navedeni določbi niso izpolnjeni (npr. če član društva poleg povračil stroškov prejme še kakšne druge dohodke za opravljanje svojega dela), pa mora biti izplačilo celotnega prejemka opravljeno na transakcijski račun prejemnika. Podrobnejše pojasnilo glede prejemkov po 2. točki 107. člena ZDoh-2. Glej stališče DURS. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Nakazovanje stroškov službenega potovanja

Categories: DAVKI, DOHODEK IZ DELOVNEGA RAZMERJA, POSTOPEK|Tags: , , |

Kakšna je obveznost nakazovanja povračil stroškov službenega potovanja (dnevnice)? Delodajalec mora dnevnice izplačati na transakcijski račun zaposlenega. Pri izplačilu dnevnice gre za povračilo stroškov v zvezi s službenim potovanjem (4. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2), ki se šteje kot dohodek iz delovnega razmerja po 3. točki prvega odstavka 37. člena ZDoh-2. Glej stališče DURS. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Drugače zagotovljena evidenca o gotovinskih plačilih

Categories: DAVKI, POSTOPEK|Tags: , |

Drugi odstavek 36. člena Zakona o davčnem postopku  določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na transakcijske račune, če gre za plačila manjše vrednosti ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih. V tretjem odstavku 36. člena Zakona o davčnem postopku je določeno, da minister podrobneje določi (v pravilniku), v katerih primerih iz drugega odstavka tega člena se plačila ne nakazujejo na transakcijske račune. Kaj v tem kontekstu pomeni »drugače zagotovljena evidenca o plačilih«? Namen drugega odstavka 36. člena ZDavP-2 je, da za določena plačila, torej plačila manjših vrednosti oziroma plačila, ki imajo zagotovljeno evidenco, ne velja obveznost nakazovanja, tretji odstavek pa določa, da vsebino manjših plačil in plačil z zagotovljeno evidenco določi minister, iz česar izhaja, da je 23.a člen pravilnika tisti, ki določa, kdaj je razlog neobveznosti nakazovanja plačilo manjših vrednosti (npr. 420 evrov) in kdaj je razlog neobveznosti nakazovanja v zagotovitvi evidence ( 8. točka 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13), ki določa, da je v primeru prenosa sredstev vlagatelja iz enega vzajemnega sklada v drugi vzajemni sklad iste družbe za upravljanje pogoj za to, da se sredstva ne nakazujejo na transakcijski račun, zagotovitev ustreznega načina sledljivosti prehodov med vzajemnimi skladi). Glej stališče DURS. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Plačevanje podjetij in podjetnikov z gotovino

Categories: DAVKI, POSTOPEK, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , , |

Smo trgovski center, ki se ukvarja z maloprodajo. Med našimi kupci so tudi podjetja in podjetniki. Ti opravijo nakup in plačajo na blagajni, potem odidejo do informacij, kjer se jim izpiše originalni račun. Na tem računu je razvidno, ali je plačilo opravljeno z gotovino ali s kartico. Ali sploh smemo izstaviti račun takšni stranki, ki je »zavestno« kršila zakon ali ji naj zavrnemo celoten nakup in ga naj plača na dovoljen način? Če ji ne izstavimo računa, smo dejansko v prekršku. Ali smo hkrati s prejemom gotovine za opravljen nakup tudi mi v prekršku? Kot prekršek je opredeljeno ravnanje osebe, ki mora v skladu z ZDavP-2 in pravilnikom plačilo za opravljeno storitev ali dobavljeno blago nakazati na transakcijski račun prejemnika, pa ga ne nakaže. Prejemnik plačila ne stori prekrška. Menimo, da ste v takem primeru kupcu vseeno dolžni izstaviti račun, pri tem pa predlagamo, da te kupce opozorite na njihovo dolžnost iz pravilnika in ZDavP-2. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Gotovinsko poslovanje – kmeti

Categories: DAVKI, POSTOPEK|Tags: , , , |

Ali kmet lahko plačuje račune nad 420 evrov z gotovino in prejema prihodke večje od 420 evrov v gotovini? Obveznost nakazovanja na račune velja v primeru kmetijske in gozdarske dejavnosti samo za tiste fizične osebe, ki dejavnost dejansko opravljajo. Zanje velja omejitev plačevanja za zneske, večje od 420 evrov. Za ostale ta omejitev ne velja in lahko plačujejo blago in storitve z gotovino. Glede prejemanja plačil za kmetijske in gozdarske pridelke pa je pomembno, ali je kupec zavezanec po 23.a členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Če je kupec zavezanec, zanj velja omejitev in mora zneske nad 420 evrov, ne glede na status prejemnika plačila, nakazati na transakcijski račun prejemnika. Glej stališče DURS.

Gotovinsko poslovanje – plačevanje z boni

Categories: DAVKI, POSTOPEK, RAČUNOVODSTVO|

Kako sprememba Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13) vpliva na izplačevanje določenih plačil iz naslova delovnega razmerja v obliki vrednostnih bonov in plačevanje z vrednostnimi boni? ZDavP-2 in pravilnik urejata obveznost nakazovanja tistih plačil, ki se izvršijo v denarju. Če vrednostne bone kupi oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 in je njihova vrednost višja od 420 evrov, mora plačilo za nakup izvesti na TRR prodajalca. Kadar pa se vrednostni bon da na razpolago delavcu kot druga vrsta plačila za delo (torej če delovnopravna zakonodaja plačila v nedenarni obliki dopušča), se vrednostni bon šteje za plačilo v naravi. Glej stališče DURS. Drugi odgovori na vprašanja povezana s plačilom z gotovino so na tej povezavi.

Plačilo zneska, ki presega 420 EUR, v dveh ločenih plačilih – drobljenje plačila

Categories: DAVKI, POSTOPEK|Tags: , |

Ali je dopustno, da se plačilo zneska, ki presega 420 evrov, razbije na dve ločeni plačili, ki vsako posebej ne presega 420 evrov Če je na računu naveden znesek, ki presega 420 evrov, tega ni dovoljeno drobiti na nižje zneske; tudi če je račun plačan v več manjših zneskih, morajo biti plačani na transakcijski račun, čeprav posamezni ne presegajo 420 evrov Prav tako ni dopustno za eno dobavo blaga ali opravo storitve izdajati več računov, da bi se na ta način izognili obveznosti iz 36. člena ZDavP-2 in 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13).   Če je na računu naveden znesek, ki presega 420 evrov, tega ni dovoljeno drobiti na nižje zneske, oziroma tudi če je račun plačan v več manjših zneskih, morajo biti plačani na transakcijski račun, čeprav posamezni ne presegajo 420 evrov. Prav tako ni dopustno za eno dobavo blaga ali opravo storitve izdajati več računov, da bi se na ta način izognili obveznosti iz 36. člena ZDavP-2 in 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13). Glej stališče DURS. Drugi odgovori na vprašanja povezana s plačilom z gotovino so na tej povezavi.

Plačevanje obveznosti z gotovino v tujini

Categories: DAVKI, POSTOPEK|Tags: , , |

Ali velja obveznost iz drugega in tretjega odstavka 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13)  tudi za plačevanje obveznosti v tujini? Glede na teritorialno veljavnost ZDavP-2 (in na njegovi podlagi sprejetega pravilnika) velja obveznost nakazovanja na transakcijske račune za plačila, opravljena na ozemlju Republike Slovenije. Če poslovni subjekt opravi nakup storitev ali blaga izven ozemlja Republike Slovenije, je glede načina plačevanja vezan na pravila države, v kateri izvede transakcijo. Navedeno pomeni tudi, da se delavcu, ki se ga pošlje na delo v tujino, in se pričakuje, da bo moral tam plačati določeno blago ali storitve za svoje podjetje v gotovini, lahko izroči gotovina, s katero bo delavec plačeval obveznosti v tej državi, v skladu z njeno zakonodajo oziroma v skladu s poslovnimi običaji, ki se uporabljajo v tej državi. Plačila delavcem, ki so napoteni na delo v tujino, in imajo naravo npr. dohodkov iz delovnega razmerja, pa morajo biti izvedena na njihov transakcijski račun. Glej stališče DURS. Drugi odgovori na vprašanja povezana s plačilom z gotovino so na tej povezavi.

Plačevanje v gotovini, če je transakcijski račun blokiran

Categories: DAVKI, POSTOPEK|Tags: , |

Ali je to, da ima prejemnik plačila blokirane račune, opravičljiv razlog, da se plačilo opravi z gotovino? Ne. Namen spremembe pravilnika je tudi ta, da se plačila izvajajo tudi na blokirane račune in so na ta način poplačani tudi upnikovi upniki glede na vrstni red blokade. Glej stališče DURS. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Obveznost plačevanja s transakcijskim računom za tuje pravne osebe

Categories: DAVKI, POSTOPEK|Tags: , , |

Ali velja obveznost plačevanja s transakcijskim računom tudi za tuje pravne osebe? Glede na teritorialno veljavnost ZDavP (in na njegovi osnovi sprejetega pravilnika), so na območju Republike Slovenije tudi tuji poslovni subjekti dolžni izvesti plačilo na transakcijski račun oziroma opraviti plačilo s plačilno kartico. Če je plačilo izvedeno v nasprotju s pravilnikom in ZDavP, je v prekršku oseba, ki bi plačilo morala izvesti na transakcijski račun, torej plačnik. Glej stališče DURS. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Plačilo v gotovini nad 420 EUR – kdo je v prekršku?

Categories: DAVKI, POSTOPEK|Tags: , |

Ali sta pri plačilu v gotovini, ki presega 420 evrov, v prekršku tako oseba, ki izvede plačilo v gotovini, kot tudi oseba, ki ga prejme? ZDavP-2 v 36. členu nalaga obveznost nakazovanja pravnim in drugim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom, posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravnim in drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil, da morajo plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune. Po določbi 14. točke 397. člena Zakona o davčnem postopku stori prekršek oseba, ki v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačil na transakcijske račune prejemnikov. Glej stališče DURS. Drugi odgovori na vprašanja povezana s plačilom z gotovino so na tej povezavi.  

Plačilo s plačilno kartico

Categories: DAVKI, POSTOPEK|Tags: , |

Ali se plačilo s plačilno kartico šteje za gotovinsko plačilo ali plačilo na TRR? Z vidika izvajanja Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku plačilo s plačilnimi in kreditnimi karticami ne pomeni gotovinskega poslovanja, saj je pri tovrstnem poslovanju zagotovljena sledljivost denarnega toka. Glej stališče DURS. Drugi odgovori na vprašanja povezana s plačilom z gotovino so na tej povezavi.

Plačevanje z gotovino

Categories: DAVKI, POSTOPEK|Tags: , , , , , , |

Prikazujemo davčno problematiko plačil na transakcijske račune. Generalna obveznost nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune izhaja iz 36. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, 32/12, 94/12, v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) (Zakon o davčnem postopku-2), v skladu s katerim morajo zaradi davčnih namenov pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune, odprte pri ponudnikih plačilnih storitev razen, če gre za plačila v manjših zneskih ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih. Primere, v katerih zgoraj navedenih plačil ni potrebno nakazovati na transakcijske račune, natančneje določa tretji A. del Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13) . Sprememba pravilnika iz Uradnega lista RS, št. 101/11 je med drugim prinesla tudi spremembe 23.a člena, ki ureja izjeme od obveznosti nakazovanja na transakcijske račune, med drugim znižanje zneska plačila, katerega poslovni subjekti niso dolžni nakazati na transakcijski račun drugega poslovnega subjekta, na 50 evrov. Kasneje je bil s spremembo pravilnika iz Uradnega lista RS, št. 24/12 znesek zvišan na 420 evrov. Naslednja bistvena sprememba 23.a člena pravilnika iz Uradnega lista RS, št. 101/11 določa subjektom iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 obveznost, da fizičnim osebam obvezno nakazujejo na transakcijski račun vse dohodke iz delovnega razmerja, razen pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na podlagi te spremembe pravilnika bo davčnemu organu zagotovljen učinkovitejši nadzor nad izplačevanjem osebnih prejemkov in s tem povezanih davčnih obveznosti (tudi prispevkov za socialno varnost). DURS je v

Fizične osebe z dejavnostjo

Categories: DAVKI, DDV, DOHODNINA, DRUGI DAVKI, POSLOVANJE, POSTOPEK, PRISPEVKI, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , |

Prikazujemo obdavčitev fizičnih oseb z dejavnostjo. Prikaz vsebuje povezave na ustrezne spletne strani DURS-a. Fizične osebe z dejavnostjo Davki, prispevki in druge obvezne dajatve - vsi predpisi in pojasnila Davčni obrazci in programi Vpis v davčni register in davčna številka Mednarodno obdavčevanje Identifikacija za namene DDV Davčni postopek  Pomembni datumi Vaša vprašanja  Povezave na DURS!

Pregled obdavčitve fizičnih oseb

Categories: DAVKI, DDV, DOHODNINA, DRUGI DAVKI, POSTOPEK|Tags: , |

Prikazujemo predstavitev DURS: Davki na 1,2,3 za fizične osebe (preprosta razlaga skrb premaga) - januar 2013   KAZALO 1. Pridobitev davčne številke za novorojenčka 2. Pridobitev davčne številke za tujo fizično osebo 3. Odmera dohodnine na letni ravni 4. Uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane 5. Namenitev dela dohodnine za donacije 6. Osebno dopolnilno delo 7. Lastništvo ali uporaba nepremičnine 8. Dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč 9. Oddaja premoženja v najem 10. Prodaja nepremičnine 11. Obdavčitev nepremičnin večje vrednosti 12.Pridobitev novega prevoznega sredstva v Slovenijo 13. Pridobitev rabljenega prevoznega sredstva v Slovenijo 14. Velike družine – uveljavljanje vračila DMV 15. Invalidi - uveljavljanje vračila DMV 16. Rabljeno vozilo iz tujine – na kaj moramo biti pozorni 17. Obdavčitev vodnih plovil 18. Obdavčitev daril 19 Dedovanje 20. Obdavčitev v nagradnih igrah 21. Obdavčitev iger na srečo 22. Obdavčitev obresti 23. Prodaja vrednostnih papirjev, drugih deležev ali investicijskih kuponov 24. Obdavčitev dividend 25. Odpis, odlog, obročno plačilo davka 26. Pritožba 27. Davčna izvršba 28. Pomembni datumi – za fizične osebe