DOHODNINA

Vrste dohodkov

Categories: DAVKI, DOHODEK IZ DELOVNEGA RAZMERJA, DOHODNINA|

  FEBRUAR 2014 Mag Dejan Petkovič, davčni svetovalec   Različne vrste dohodkov ter obremenitev z davki in s prispevki   Uvod   V letu 2014 je zakonodajalec na področju obračunavanja različnih prispevkov implementiral načelo »vsako delo šteje« (pri upoštevanju plačil za različna dela v pokojninsko dobo). Prav tako so še vedno (kot tudi doslej) z različnimi prispevki obremenjeni samo t. i. aktivni dohodki (dohodki, ki so posledica različnih opravljenih del oz. aktivnosti), ki so hkrati tudi obdavčeni po zakonu o dohodnini (ZDoh-2).   Različne vrste dohodkov   Poudariti želimo pomembno ločevanje med naslednjimi vrstami dohodkov: -        dohodek na podlagi opravljenega podjemnega dela, -        dohodek na podlagi opravljenega avtorskega dela, -        dohodek na podlagi prenosa premoženjske pravice.   Dohodek iz naslova prenosa premoženjske pravice nima podlage v opravljenem delu in je zato z vidika različnih prispevkov cenejši. Nakazane so osnovne razlike, v poslovni praksi izplačevalcev dohodkov pa bo gotovo prihajalo do primerov in dilem pri pravilni opredelitvi dohodka. Proučiti bo treba vsak posamičen primer.   Za davčno prakso so pomembna tudi določila 16. člena ZDoh-2 (naslov člena: splošna pravila): Če posamezni dohodek zavezanca izvira delno iz zaposlitve (moja opomba: sem sodijo dohodki iz delovnega razmerja in dohodki iz drugega pogodbenega razmerja) in delno iz prenosa premoženjske pravice, se šteje, da je v celoti dohodek iz zaposlitve. Če posamezni dohodek zavezanca izvira delno iz dejavnosti in delno iz prenosa premoženjske pravice, se šteje, da je v celoti dohodek iz dejavnosti.   Zaradi večjih razlik pri davčnih (prispevkovnih) obremenitvah lahko pričakujemo tudi bolj poglobljeno zanimanje davčnega organa.   Dohodek, dosežen po podjemni pogodbi   Podjemno pogodbo oziroma pogodbo o delu skleneta podjemnik in naročnik. S pogodbo se podjemnik zaveže, da bo opravil določeno delo, naročnik pa, da bo

Obdavčitev najemnin

Categories: DAVKI, DOHODEK IZ ODDAJANJA PREMOŽENJA V NAJEM IN IZ PRENOSA PREMOŽENJSKE PRAVICE, DOHODNINA|Tags: , , , |

V prispevku obravnavamo pravila obdavčitve najemnin. Prikazujemo davčno obravnavo dohodka iz oddajanja premoženja v najem, doseženega po 1. 1. 2013 v skladu z Zakonom o dohodnini. Pojasnilo DURS št. 4210 – 11385/2012-1 (18. 2. 2013):  http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/dohodek_iz_oddajanja_premozenja_v_najem_in_iz_prenosa_premozenjske_pravice/dohodek_iz_oddajanja_premozenja_v_najem/davcna_obravnava_dohodka_iz_oddajanja_premozenja_v_najem_dosezenega_po_1_1_2013_v_skladu_z_zakonom_o_dohodnini/ Za bralca bodo zanimiva tudi naslednja mnenja: DOHODEK IZ ODDAJANJA PREMOŽENJA V NAJEM Obveznost poročanja o najemnih pravnih poslih v evidenco trga nepremičnin po 1. juliju 2013 (17. 7. 2013) Davčna obravnava užitka nepremičnine (9. 4. 2013) Davčna obravnava dohodkov agrarne skupnosti (13. 2. 2012) Dohodek iz oddajanja hišniškega stanovanja v najem (5. 1. 2011) Pogosta vprašanje in odgovori - dohodnina od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem (2. 6. 2010) Oddajanje skupnega premoženja v najem (4. 3. 2009) Davčna obravnava dohodka, doseženega z oddajanjem kamp prikolice (23. 1. 2009) Obvestilo o spremembi Stanovanjskega zakona – črtanje četrte alineje 92. člena (14. 7. 2008) Dohodek iz tujine in informativni izračun (21. 4. 2008) Davčna obravnava odškodnin (28. 1. 2008) Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem (20. 12. 2007) Davčna obravnava dohodka iz oddajanja premoženja v najem (20. 9. 2007) Davčna obravnava nadomestila na podlagi pogodbe o služnosti (negativni) (21. 6. 2007) Nepremičnina v najemu (21. 12. 2006) Dohodek iz oddajanja premoženja v najem in uveljavljanje dejanskih stroškov (13. 9. 2006) Izplačilo nadomestil za nemožnost uporabe premoženja v času od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji do vrnitve premoženja (17. 1. 2006) Pojasnilo o vložitvi napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem (10. 1. 2006) Dohodek iz oddajanja premoženja v najem (5. 1. 2006) Dohodek iz oddajanja premoženja v najem (31. 5. 2005) Zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem zaradi uveljavljanja stroškov vzdrževanja, ki ohranja uporabno vrednost

Obdavčitev obresti

Categories: DAVKI, DOHODNINA, OBRESTI|Tags: , |

1. OBRESTI Kaj se obdavčuje kot obresti obresti od posojil obresti od dolžniških vrednostnih papirjev obresti od zamenljivih dolžniških vrednostnih papirjev obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov dohodek iz oddajanja v finančni najem dohodek iz življenjskega zavarovanja (razen izjem) dohodek iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v posebni register dohodek iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja dohodek, dosežen na podlagi delitve prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednostni glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije diskonti, bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na finančno dolžniško razmerje (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične z dejavnostjo) Kdaj se šteje, da so obresti dosežene Obresti so dosežene, ko so prejete, to pomeni izplačane ali kako drugače dane na razpolago fizični osebi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu. Izjema so obresti iz dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja (več kot eno leto) pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in EU, ki se obdavčijo v tistem letu, ko so bile obračunane, ne pa tudi izplačane, in zavezanec z njimi še ne more razpolagati, pod pogojem, da se je zavezanec rezident odločil za tak način obdavčitve (da se obresti, obračunane v posameznem letu, tudi obdavči v letu, ko so bile obračunane in ne šele po poteku vezave ali varčevanja) in o tem obvestil banko ali hranilnico ob sklenitvi pogodbe oz. najkasneje do konca davčnega leta, v katerem je bila sklenjena pogodba. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične z dejavnostjo).   Od katerih obresti se ne plačuje dohodnine od

Obdavčitev zamudnih obresti po ZDOH-1

Categories: DAVKI, DOHODNINA|Tags: , |

Pojasnilo DURS, št. 914-1/2005, 14. 4. 2005 V zvezi z obdavčitvijo zamudnih obresti po ZDoh-1: Zakon o dohodnini - ZDoh-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 17/2005) v prvem odstavku 70. člena določa, da so obresti po tem poglavju zakona obresti od posojil, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov, dohodek iz oddajanja v finančni najem in dohodek iz življenjskega zavarovanja. V nadaljevanju drugi odstavek tega člena določa, da se kot obresti po tem poglavju zakona obdavčuje vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno-dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti glavnice iz finančno-dolžniškega razmerja zaradi inflacije, če ni s tem zakonom drugače določeno. Kot obresti se obdavčujejo tudi diskonti, bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno-dolžniškega razmerja ali dogovora, ki zadeva finančno-dolžniško razmerje. V 1. točki 71. člena ZDoh-1-UPB1 je določeno, da se dohodnina ne plačuje od obresti, ki se zavezancu izplačajo iz naslova neupravičeno ali preveč odmerjenih in plačanih davkov in prispevkov. Generalno izhodišče glede obdavčitve zamudnih obresti je, da se zamudne obresti obdavčujejo tako, kakor se obdavči vrsta dohodka, na katerega se zamudne obresti nanašajo. V nadaljevanju navajamo primere: pri zamudi plačila najemnine se zamudne obresti, ki izvirajo iz nepravočasno poravnane najemnine, obdavčijo kot najemnina; v primeru nepravočasnega vračila posojila se zamudne obresti iz tega naslova obdavčijo kot obresti; in podobno. Obdavčitev zamudnih obresti je torej odvisna od vrste dohodka, na katero se zamudne obresti nanašajo.

Dohodki iz dela pri OZN

Categories: DAVKI, DOHODNINA|

Mag Dejan Petkovič, davčni svetovalec   Obdavčitev dohodkov slovenskih rezidentov prejetih pri agencijah OZN   Uvod   Prispevek obravnava vprašanje obdavčitve slovenskega rezidenta, ki opravlja posamične strokovne storitve za Svetovno Banko, ki je specializirana agencija Organizacije združenih narodov (OZN), in iz tega naslova prejema tudi dohodke (v smislu Zakona o dohodnini (38. člen ZDoh-2) gre za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja). Delo se opravlja v tujini in tudi rezidenčni državi davčnega zavezanca - Sloveniji. Oseba je državljan Slovenije in ni državljan ZDA (navajam ta podatek, ker Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in ZDA operira tudi s terminom državljanstva – v 1. členu).   Enake ugotovitve glede davčne obravnave (ki so podane v tem prispevku) veljajo tudi v primeru opravljanja del za druge agencije v okviru OZN (naštete v nadaljevanju).   Pravilo obdavčitve po svetovnem dohodku v ZDoh-2 in posebnosti   Rezidenti Slovenije so zavezani za plačilo dohodnine po tako imenovanem načelu »obdavčitve po svetovnem dohodku«, kar pomeni, da so rezidenti obdavčeni z dohodnino za vse dohodke, ki so jih dosegli v in izven meja Slovenije. Pri tem je pri obračunih davčnega odtegljaja seveda treba upoštevati tudi določila Konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja.   Pravilo »svetovnega dohodka« je uzakonjeno v prvem odstavku 5. člena ZDOh-2:   1) Rezident in rezidentka (v nadaljnjem besedilu: rezident) je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije.     V skladu s tem določilom ZDoh-2 se vsi dohodki slovenskega rezidenta vštevajo v letno dohodninsko obveznost v Sloveniji.   Poglejmo posebnosti v primeru dela slovenskega rezidenta v kateri od agencij OZN (v primeru: Svetovna banka).   OZN je mednarodna globalna medvladna

Dejavnost in obresti

Categories: DAVKI, DOHODNINA|

Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec   DEJAVNOST PODJETNIKA TER OBDAVČITEV DOHODKOV OD OBRESTI   Uvod   V prispevku bom nakazal dva (ločena) davčna vidika poslovanja oseb, ki dosegajo dohodke iz dejavnosti: ekonomsko odvisnost in primerjalni pogled na obdavčitev prihodkov (dohodkov) od obresti glede na prejemnika.   Definiranje neodvisnega ali odvisnega opravljanja dejavnosti za različne namene bi lahko postala še zelo vroča pravna tema.   S spremembami davčne zakonodaje (sprejete spremembe v letu 2012) se je spremenil način ugotavljanja davčnih obveznosti pri podjetnikih normirancih. V tem sklopu podajam primerjalni izračun davčnih obveznosti ob prejetih obrestih fizične osebe, ki ne opravlja dejavnosti in podjetnika normiranca.     Vstop med normirance (podlage v ZDoh-2 in ZDDPO-2)   Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (zasebniki in samostojni podjetniki) imajo v Sloveniji že dolgo tradicijo obdavčitve na podlagi normiranih stroškov. V spremembah in dopolnitvah ZDDPO-2 pa gre za popolnoma novo možnost ugotavljanja davčne osnove pri gospodarskih družbah (t. i. nepridobitni subjekti po 9. členu ZDDPO-2 ne morejo izbrati možnosti obdavčitve z normiranimi stroški).   O (ne)ugodnostih vstopa med podjetnike - normirance je bilo na straneh Davčno finančne prakse objavljenih že več kvalitetnih prispevkov. Velja torej, da bodo morali podjetniki pri presoji upoštevati vse zakonske (davčne) dejavnike, vključiti tudi veliko ekonomskih predvidevanj za naslednje davčno obdobje in ob tem upoštevati tudi vidik družinskega davčnega optimiranja.   Glede davčnega administriranja bodo odslej samozaposlene osebe oddajale letni davčni obračun. Naročniki njihovih storitev in dobav torej več ne bodo imeli skrbi z obračunavanjem in s plačevanjem davčnega odtegljaja ob izplačilu dohodkov. Vsi samozaposleni bodo torej obdavčeni na podlagi lastnega davčnega obračuna (princip »samoobdavčitve«).   V 48. členu ZDoh-2 so se spremenili pogoji za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z uporabo normiranih odhodkov za fizične

Dohodnina – kapitalski dobiček

Categories: DAVKI, DOHODEK IZ KAPITALA, DOHODNINA|Tags: , |

Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec Pomen prodajne in nabavne vrednosti kapitala pri izračunu dobička iz kapitala Uvod V prispevku bom predstavil primer izračuna kapitalskega dobička oziroma tudi primer odloga davčnih obveznosti pri zadanih poslovnih dogodkih. Pri simuliranju izračunov kapitalskih dobičkov je treba upoštevati številne parametre. V prispevka se kot kapital pojavlja delež v gospodarski družbi (d.o.o.). Vrste kapitala fizičnih oseb  po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) oziroma bolj natančno po poglavju »dobiček iz kapitala« v ZDoh-2 so:  1. nepremičnina, ne glede na to, ali je bila odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju; 2. vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja; 3. investicijski kuponi.   Zadani primer V nadaljevanju podajam bistvene podatke primera (zaradi zaokrožitev so številke in odstotki prilagojeni):  Družbenik A (edini družbenik družbe X d.o.o.) je junija 1989 vplačal delež v družbi z omejeno odgovornostjo X d.o.o. (osnovni vložek - preračunano 1.000 EUR).  Januarja 1994 je bilo izvedeno povečanje osnovnega kapitala; delno iz sredstev družbe (4.000 EUR), delno z novim vplačilom (12.000 EUR).  Maja 2007 je bilo izvedeno še eno povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe (3.000 EUR). Leta 2008 je bila izvedena oddelitev družbe. Priglasitev davčnemu uradu je bila oddana. Šlo je torej za nevtralno davčno transakcijo, saj z vidika družbenika prenosne družbe ta transakcije ne šteje kot odtujitev kapitala. 60 % sredstev in pripadajočih virov sredstev (enakomerno vseh virov, torej tudi kapitala) je prešlo na X NOVA d.o.o.; 40 % poštene vrednosti sredstev in virov sredstev je ostalo na »stari« družbi X d.o.o. Družbenik A je postal 100-odstotni lastnik deleža v družbi X NOVA d.o.o.  Januarja 2009 družbenik A proda 5 % svojega deleža družbi X d.o.o. (družba torej pridobi 5-odstotni lastni delež), in sicer za 50.000 EUR.  Junija

Dopolnilna dejavnost kmetija

Categories: DAVKI, DOHODNINA|

Naša stranka se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Je zavezanec za DDV in obdavčen po normiranih odhodkih. V primeru, ko izda račun pravni osebi, me zanima, ali je pravilno, da pri obračunu normiranih stroškov (25 %) upošteva storitev z DDV ali brez? ODGOVOR Oseba, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, zaračunava storitve in kot navajate, obračunava tudi DDV v skladu z ZDDV-1. Obračunan DDV pomeni izkazano obveznost do države in torej ne pomeni dohodka fizične osebe. Pri izračunu normiranih odhodkov in tudi dohodninske obveznosti izhajate samo iz višine dohodka (davčne osnove) osebe (vrednost njegove storitve brez DDV). Vezano na ugotavljanje davčne osnove z normiranimi stroški opozarjam na v novembru 2012 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2L). Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.

Plačilo v gotovini za stroške prevoza, nočitev, dnevnic v dejavnostih društev in podobno

Categories: DAVKI, DOHODEK IZ DELOVNEGA RAZMERJA, DOHODNINA, POSTOPEK|Tags: , , , , , |

Ali se lahko prejemki, ki so namenjeni pokritju stroškov prevoza, nočitev in dnevnic sodelujočim v dejavnostih društev in njihovih zvez izplačajo v gotovini, glede na to, da niso v delovnem razmerju? 6. točka prvega odstavka 23.a člena pravilnika še vedno dovoljuje gotovinsko izplačilo stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje po 2. točki 107. člena ZDoh-2. Če gre za izplačilo navedenih prejemkov, kadar pogoji po navedeni določbi niso izpolnjeni (npr. če član društva poleg povračil stroškov prejme še kakšne druge dohodke za opravljanje svojega dela), pa mora biti izplačilo celotnega prejemka opravljeno na transakcijski račun prejemnika. Podrobnejše pojasnilo glede prejemkov po 2. točki 107. člena ZDoh-2. Glej stališče DURS. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Nakazovanje stroškov službenega potovanja

Categories: DAVKI, DOHODEK IZ DELOVNEGA RAZMERJA, POSTOPEK|Tags: , , |

Kakšna je obveznost nakazovanja povračil stroškov službenega potovanja (dnevnice)? Delodajalec mora dnevnice izplačati na transakcijski račun zaposlenega. Pri izplačilu dnevnice gre za povračilo stroškov v zvezi s službenim potovanjem (4. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2), ki se šteje kot dohodek iz delovnega razmerja po 3. točki prvega odstavka 37. člena ZDoh-2. Glej stališče DURS. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Obdaritev otrok

Categories: DOHODNINA|Tags: , |

Darilo do 42 €, ki ga delodajalec podari otroku delojemalca v mesecu decembru, se ne všteva v davčno osnovo delojemalca. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let. Novoletno darilo je lahko izplačano tudi v denarju; nakazilo na transakcijski račun ni obvezno. Za delodajalca pomeni tovrstno darilo davčno priznan odhodek.

Fizične osebe z dejavnostjo

Categories: DAVKI, DDV, DOHODNINA, DRUGI DAVKI, POSLOVANJE, POSTOPEK, PRISPEVKI, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , |

Prikazujemo obdavčitev fizičnih oseb z dejavnostjo. Prikaz vsebuje povezave na ustrezne spletne strani DURS-a. Fizične osebe z dejavnostjo Davki, prispevki in druge obvezne dajatve - vsi predpisi in pojasnila Davčni obrazci in programi Vpis v davčni register in davčna številka Mednarodno obdavčevanje Identifikacija za namene DDV Davčni postopek  Pomembni datumi Vaša vprašanja  Povezave na DURS!

Pregled obdavčitve fizičnih oseb

Categories: DAVKI, DDV, DOHODNINA, DRUGI DAVKI, POSTOPEK|Tags: , |

Prikazujemo predstavitev DURS: Davki na 1,2,3 za fizične osebe (preprosta razlaga skrb premaga) - januar 2013   KAZALO 1. Pridobitev davčne številke za novorojenčka 2. Pridobitev davčne številke za tujo fizično osebo 3. Odmera dohodnine na letni ravni 4. Uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane 5. Namenitev dela dohodnine za donacije 6. Osebno dopolnilno delo 7. Lastništvo ali uporaba nepremičnine 8. Dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč 9. Oddaja premoženja v najem 10. Prodaja nepremičnine 11. Obdavčitev nepremičnin večje vrednosti 12.Pridobitev novega prevoznega sredstva v Slovenijo 13. Pridobitev rabljenega prevoznega sredstva v Slovenijo 14. Velike družine – uveljavljanje vračila DMV 15. Invalidi - uveljavljanje vračila DMV 16. Rabljeno vozilo iz tujine – na kaj moramo biti pozorni 17. Obdavčitev vodnih plovil 18. Obdavčitev daril 19 Dedovanje 20. Obdavčitev v nagradnih igrah 21. Obdavčitev iger na srečo 22. Obdavčitev obresti 23. Prodaja vrednostnih papirjev, drugih deležev ali investicijskih kuponov 24. Obdavčitev dividend 25. Odpis, odlog, obročno plačilo davka 26. Pritožba 27. Davčna izvršba 28. Pomembni datumi – za fizične osebe

Dohodnina – DURS

Categories: DAVKI, DOHODNINA|Tags: , , |

Prikazane so povezave na spletne naslove DURS - brošura - dohodnina. Iz prikazane povezave je možno pridobiti vse o dohodnini, kar je objavljeno na spletnih naslovih DURS.   DOHODNINA ODMERA DOHODNINE NA LETNI RAVNI DOHODEK IZ ZAPOSLITVE DOHODEK IZ DEJAVNOSTI DOHODEK IZ OSNOVNE KMETIJSKE IN OSNOVNE GOZDARSKE DEJAVNOSTI DOHODEK IZ ODDAJANJA PREMOŽENJA V NAJEM DOHODEK IZ PRENOSA PREMOŽENJSKE PRAVICE DRUGI DOHODKI PO ZDOH-2 DAVČNE OLAJŠAVE