DDV

DDV storitve računovodenja

Categories: DAVKI, DDV|

Pravna podlaga: ZDDV-1 VPRAŠANJE: Za Avstrijskega kupca (ki ima kombinirano firmo - v SLO in Avstriji) smo opravili računovodsko storitev, in sicer oddaja letnih poročil na Ajpes in Durs, in sicer samo za SLO del firme (ker imajo likvidnostne težave v SLO, pa želijo, da se jim račun izstavi na naslov v Avstriji). Ali mu moramo za opravljeno storitev obračunati DDV, ali ni potrebno, in če ni, po katerem členu zakona se DDV ne obračuna? MNENJE Uporabljate termin »kombinirana firma«, a iz opisa se vendarle zdi, da imamo opravka z dvema davčnima zavezancema; eden ima sedež v Sloveniji, drugi ima sedež v Avstriji. Če bi imela avstrijska družba samo stalno poslovno enoto v Sloveniji, bi bil tudi odgovor v nadaljevanju drugačen. Vi ste opravili računovodsko storitev oddaje letnega poročila in davčnega obračuna slovenske družbe, vendar storitve niste zaračunali tej slovenski družbi, temveč avstrijski (verjetno povezani) družbi. To ste storili dogovorno, zaradi likvidnostnih težav slovenske družbe. Iz vprašanja očitno izhaja, da avstrijska družba slovenski družbi ne bo zaračunala te storitve (oz. to ni omenjeno). Menim, da je pri odgovoru treba smiselno upoštevati tudi določilo 16. Člena ZDDV-1. Kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu in za račun druge osebe, se šteje, da prejme in dobavi te storitve sam. Iz tega izpeljujem trditev, da se šteje, da je avstrijska družba prejela storitev, čeprav je res, da te storitve očitno ne bo dobavila naprej. Zato menim, da je mogoče trditi, da je v smislu ZDDV-1 prejemnik računovodske storitve družba v Avstriji, ki je davčni zavezanec (predpostavljam, da samostojno opravlja dejavnost). Prejela je račun, kar pomeni, da je bil opravljen promet. Zato se boste na izdanem računu sklicevali na prenos davčne obveznosti (slovenskega DDV na računu

DDV storitve izobraževanja

Categories: DAVKI, DDV|

Pravna podlaga: ZDDV-1   VPRAŠANJE: Prejela sem RAČUN (z ID številko izvajalca storitve) za  IZOBRAŽEVALNI SEMINAR - konferenco v NEMČIJI, ki se je bo udeležil naš zaposleni. Menimo, da je tudi neko srečanje na konferenci seminar - izobraževanje. Račun je prišel brez njihovega DDV. Ali spada ta račun tudi v 25/1 čl. ZDDV- 1? Torej obračunamo naš DDV in vnesemo v DDV evidence?   ODGOVOR: Po prvem odstavku 29. člena ZDDV-1 je kraj opravljanja storitev v zvezi z vstopninami za kulturne, umetnostne, športne, znanstvene, izobraževalne, zabavne ali podobne prireditve, kot so sejmi in razstave, vključno s pomožnimi storitvami, povezanimi z vstopninami, ki se opravijo davčnemu zavezancu, kraj, kjer te prireditve dejansko potekajo. Prejeta storitev izobraževanja (nanaša se na vstop oz. udeležbo na konferenci) je bila zaračunana davčnemu zavezancu iz Slovenije. Prireditev je potekala v Nemčiji in zato je ta storitev obdavčena v Nemčiji (pri tem smo na stališču, da ne gre za oproščeno izobraževalno storitev v Nemčiji, saj je potekala komercialna konferenca) in ne v Sloveniji. V Sloveniji ta storitev ni obdavčljiva in zato ne obračunate slovenski DDV in ne vnašate v DDV evidence.   Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.  

Obdavčitev motornih vozil in plovil

Categories: DAVKI, DDV, DRUGI DAVKI, PLOVILA, PREMOŽENJE|Tags: , , , |

V članku prikazujemo obdavčitev vozi in plovil. Zadnje informacije glede obdavčitve plovil in vozil so tukaj (DURS). SPLOŠNA POJASNILA O ZDVP Gradivo je povzeto po DURS, ki s tem gradivom želi kupcem in prodajalcem motornih vozil pojasniti obdavčitev motornih vozil ter prikazati primere obveznosti in pravic, vezanih na posamezno pravno razmerje pri spremembi lastništva motornih vozil. Obdavčenje motornih vozil urejajo Zakon o davku na vodna plovila - ZDVP (Uradni list RS, št. 117/06 in 40/12-ZUJF) Zakon o davčnem postopku - ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, 32/12) Zakon o davčni službi – ZDS-1 (Uradni list RS, št. 1/07-UPB2, 40/09, 33/11) neuradno prečiščeno besedilo Pomorski zakonik  (Uradni list RS, št. 26/01, 21/02, 110/02-ZGO-1, 2/04, 98/05 in 49/06) Zakon o plovbi po celinskih vodah (Uradni list RS, št. 30/02 in 110/02- ZGO-1) Pravilnik o obrazcu za prijavo podatkov o vodnem plovilu oziroma prijavo sprememb podatkov o vodnem plovilu (Uradni list RS, št. 138/06) Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12) Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV) Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost Zakon o davku na motorna vozila (ZDMV) Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil (v nadaljevanju okoljska dajatev) Zakon o uravnoteženju javnih financ spreminja ZDVP tako, da uvaja dodatni davek od plovil, ki bo prihodek državnega proračuna. Dodatni davek se odmeri na enak način in od enakih osnov, kot so že določene z ZDVP (ta je prihodek občin), stopnje dodatnega davka pa so določene na novo. ZUJF spreminja tudi način znižanja davčne obveznosti iz naslova starosti plovila in sicer tako, da mora biti davčna obveznost odmerjena vsaj v višini 50% redne davčne obveznosti in ne 35% kot je veljalo doslej. Ker je dodatni davek

DDV – Turizem

Categories: DAVKI, DDV|Tags: , , |

Smo turistična agencija in se ukvarjamo tudi s sobodajalstvom. DDV obračunavamo od provizije, ki jo zaračunamo sobodajalcu - fizični osebi. Zdaj smo od švedske firme najeli nepremičnino, ki jo bomo ravno tako oddajali, tako pravnim kot fizičnim osebam, ki pridejo bodisi na dopust ali na seminarje. Zanima nas, ali moramo od te stavbe, ki jo bomo oddajali, obračunati 8,5-odstotni ddv in kako je z ddv-jem prejetega računa švedskega podjetja, glede na to, da je nepremičnina v Sloveniji in je pri nas tudi najemnina oproščena ddv-ja? ODGOVOR Prejet račun (izdajatelj: švedska družba): Predvidevam, da vam je švedska družba dala v najem stavbo/nepremičnino, ki leži v Sloveniji, s to stavbo pa boste vi kot slovenski davčni zavezanec gospodarili (dajanje v najem počitniških kapacitet, za seminarski in kongresni turizem ipd.). Šteje se, da švedska družba opravlja dejavnost v Sloveniji, vendar gre izvirno za oproščen promet dajanja nepremičnin v najem po 2. točki 44. člena ZDDV-1. Predvidevam, da se švedska družba ni identificirala za DDV v Sloveniji, prav tako vam seveda ni obračunala švedskega DDV. Izdani računi: Po 44. členu ZDDV-1 (2. točka) je plačila DDV oproščen najem oziroma zakup nepremičnin (vključno z leasingom), razen: - nastanitev v hotelih ali podobnih nastanitvenih zmogljivostih, vključno z nastanitvijo v počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju. Nepremičnino boste sicer »prejeli« v najem, vendar je v okviru vaše dejavnosti ne boste dajali v »klasični« najem, temveč lahko govorimo o oddaji nastanitvenih zmogljivosti (oz. predavalnic) v kratkotrajno uporabo. Ločiti je treba dajanje v najem nastanitvenih/počitniških zmogljivosti in za namen izvajanja seminarjev/kongresov. Nastanitvene zmogljivosti: V zadanem primeru ne gre za aranžmajske storitve, pri katerih bi lahko uporabili posebno ureditev potovalnih agencij v sistemu DDV. V skladu s 13. točko Priloge l. k

DDV – Tristranski posli

Categories: DAVKI, DDV|Tags: , , , , |

SLO ID je naročil blago v Angliji. Anglež pa je iz svoje enote v ZDA blago dostavil direktno v SLO. Zdaj imam račun carine za obračunan DDV pri uvozu, na carinski deklaraciji je kot izvoznik napisano angleško podjetje v ZDA, prejemnik pa SLO. Zraven imam priložen »commercial invoice« s podatki angleškega podjetja v ZDA, ki je naslovljen na SLO. Na angleškem računu je tudi angleška davčna številka (EU). Kako naj štejem take dokumente: kot uvoz iz ZDA ali kot pridobitev iz EU? ODGOVOR V poslu so udeleženi trije subjekti, vendar zaradi značilnosti posla in dejstva, da je bilo blago poslano iz ZDA (blago je bilo torej »neskupnostno«, predvidevam, da ima angleški davčni zavezanec v ZDA svojo poslovno enoto ali gre za ameriškega rezidenta, ki ima tudi angleško DDV številko). Navajate, da je na carinski listini slovenska družba navedena kot uvoznik (torej se šteje, da je blago prvič vstopilo v Unijo v Sloveniji), račun je izdal subjekt, ki se izkaže z angleško DDV številko. Kraj uvoza blaga je država članica, na ozemlju katere je bilo blago vneseno v Unijo (država uvoza je Slovenija). Ker v Sloveniji - predpostavljam - niste zahtevali katerega od posebnih postopkov (denimo: carinski postopek 42) in torej blaga niste takoj prodali v drugo državo članico, je na uvozni listini obračunan tudi slovenski DDV. Uvozna listina je vaš temelj za evidentiranje te nabave v slovenske DDV evidence. Izkoristili boste tudi ustrezno pravico do uveljavitve vstopnega DDV. Pri nakupu blaga iz ZDA v obravnavanem primeru boste torej evidentirali uvoz blaga. Pravna podlaga v odgovoru: ZDDV-1, veljaven v letu 2013. Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.

Odbitek DDV

Categories: DAVKI, DDV|

Naše vprašanje se nanaša na obveznost popravka odbitka DDV zaradi spremembe namena uporabe osnovnih sredstev, kot jih obravnavata ZDDV-1 v členu 69 in Pravilnik v členih 110-112. V nadaljevanju opisujemo konkretni primer. Slovensko podjetje, ki je identificirano za DDV (s 100-odstotno pravico odbitka vstopnega DDV), ima poslovne prostore v Sloveniji, kjer opravlja svojo obdavčeno dejavnost (dejavnost trgovine). Te prostore je kupilo pred več leti in pri nakupu je bil skladno z zakonodajo obračunan davek na promet nepremičnin. Za usposobitev prostorov je bilo potrebnih več obsežnih obnovitvenih del, ki so zvišala nabavno vrednost nepremičnine in pri katerih so izvajalci seveda obračunali DDV. Po približno 10 letih uporabe se je podjetje lastnik prostorov odločilo za svojo dejavnost zgraditi nove prostore (izvajalec je bilo drugo, to je gradbeno podjetje). Zato se je potem, ko so izvajalci del dokončali nove poslovne prostore, izselilo iz starih. Ti so dani naprodaj (prek več nepremičninskih agencij), vendar je vprašljivo, kako hitro se bo našel kupec (lastnik daje prodaji prednost pred oddajo v najem). Zanima nas, ali je treba za obdobje od izselitve dalje narediti popravek odbitka vstopnega DDV, saj se ti prostori ne uporabljajo več za obdavčeno dejavnost oziroma se sploh ne uporabljajo in lahko morebiti zato govorimo o spremembi namena. Če je odgovor na to pritrdilen, domnevamo, da veljajo enaka pravila kot nasploh v primerih popravkov ob spremembi namembnosti: 1/20 zneska in upoštevaje obdobje od začetka davčnega obdobja uporabe, torej odbitka DDV. Zanima nas torej ravnanje v tem vmesnem obdobju od izpraznitve prostorov do prodaje, ko se bo glede na obdavčenost ob prodaji izvršil morebitni dokončni popravek. Kako obravnavati DDV pri nekaj računih manjših vrednosti, ki se bodo še vedno nanašali na te stare, prazne prostore (ostajata priključek za električno energijo in

DDV – Prodaja stanovanj

Categories: DAVKI, DDV|

Podjetje d.o.o., ki je zavezanec za DDV, je v letu 2012 zgradilo stavbo. V času gradnje ni bil opredeljeno, ali bo to poslovna stavba ali bodo to stanovanja. Od gradnje je odbijal vstopni DDV, ki je bil obračunan po 20-odstotni stopnji. Zdaj ko je zgradba končana, se je podjetje odločilo, da bo stavbo prodajalo kot večstanovanjsko stavbo. Podjetje bo prodalo dve stanovanji dvema fizičnima osebama. Eno stanovanje pa bo oddajalo v najem fizični osebi. Ali je prav, da bo prodajo stanovanja zaračunalo z 8,5-odstotnim DDV-jem? Ali je prav, da bo oddajanje v najem fizični osebi obračunano brez DDV-ja zaradi oproščene dejavnosti, zato bo podjetje moralo obračunavati odbitni delež? Ali je potreben popravek vstopnega DDV-ja zaradi oddajanja v najem? ODGOVOR Družba je imela v času investiranja v nepremičnino pravico do odbitka vstopnega DDV, saj bo dokončano nepremičnino uporabljala za ekonomsko dejavnost in ne za zasebne namene ali za zasebne namene zaposlenih ali za druge namene, kot za namene opravljanja dejavnosti družbe oziroma podjetnika. V primeru kasnejšega opravljanja neposlovnih transakcij ob samem investiranju ne bi imeli pravice do vstopnega DDV (gre za določilo 63. a člena ZDDV-1). Navajate, da boste dve stanovanji prodali fizičnim osebam in obračunali 8,5 % DDV. Med promet objektov, kjer je možna uporaba nižje stopnje po 11. točki Priloge 1 k ZDDV-1, spadajo prodaje stanovanjskih objektov (stanovanj), če so ti namenjeni za trajno bivanje in so del socialne politike, ter stanovanjske stavbe za posebne namene, vključno s pripadajočimi deli teh objektov, in sicer pod pogojem, da je njihova dobava, gradnja, obnova ali popravilo zaračunana neposredno investitorju. Stanovanje je del socialne politike, če v večstanovanjski rabi ne presega 120 m² ali v enostanovanjski stavbi ne presega 250 m² uporabne površine stanovanjskega objekta. Uporabna površina

DDV – Storitve v Avstriji

Categories: DAVKI, DDV|

Kot kooperant delamo instalacije za varčne hiše in zdaj je to slovensko podjetje prodalo hišo v Avstriji in mi kot kooperant moramo opraviti delo v Avstriji za slovensko firmo, ki nas napoti v tujino. Za delavce mi je jasno, da rabijo E101 obrazec. Zanima me, ali se moramo v Avstriji mi kaj prijaviti ali samo javimo na njihov DURS, da se nahajamo na njihovem področju. Podjetje, ki nas je napotilo v Avstrijo, je v Avstriji registrirano in imajo njihovo DŠ. Zanima me tudi izdan račun za to opravljeno delo: ali gre enako kot za domači trg - 76. člen - in v katero kolono gre v davčni obrazec? ODGOVOR Če sem prav razumel vaše vprašanje, boste torej opravljali instalacijske storitve na varčnih hišah, ki se nahajajo v Avstriji za naročnika, ki je slovenska družba. Niste navedli, kolikšen letni promet v tej povezavi načrtujete. Slovenska družba (vaš naročnik) ima po vaših navedbah tudi avstrijsko davčno številko. Menim, da so instalacijske storitve, ki jih opravljate na (varčnih) hišah, neposredno povezane z nepremičnino, ki leži v Avstriji. V skladu s 27. členom ZDDV-1 je kraj opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami, vključno s storitvami strokovnjakov in nepremičninskih posrednikov, z nastanitvijo v hotelih ali podobnih nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvijo v počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju, dodeljevanjem pravic do uporabe nepremičnin in storitvami za pripravo in koordinacijo gradbenih del, kot so storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo nadzor na kraju samem, kraj, kjer se nepremičnina nahaja. Nepremičnina se nahaja v Avstriji in zato omenjena storitev na nepremičnini ni obdavčljiva v Sloveniji (podlaga v 27. členu ZDDV-1). Prometa ne boste knjižili v slovenskih DDV evidencah. DDV bo torej obračunan in plačan v Avstriji. Ker opravljate obdavčeno

DDV – Pridobitev blaga

Categories: DAVKI, DDV|

PRIDOBITEV BLAGA IZ EU, RAČUN IZDAN PRED DOBAVO BLAGA Smo davčni zavezanec, od dobavitelja iz EU (DZ) prejmemo račun za dobavo blaga. Račun je izdan pred dobavo. Kdaj nastane obveznost za obračun DDV (samoobdavčitev): z datumom računa ali 15. dan po poteku meseca obdavčjivega dogodka? Primer: Datum računa: 30. 01. 2013 Datum dobave blaga: 31. 01. 2013 Prejem računa: 04. 02. 2013 ODGOVOR Račun v tujini (EU) je bil torej izdan pred opravljeno pridobitvijo znotraj EU. Najprej navajam pravno podlago/utemeljitev, kdaj nastaneta obveznost in terjatev za vstopni DDV. 34. člen Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) določa (člen: Pridobitev blaga znotraj Unije): Obdavčljivi dogodek nastane, ko je opravljena pridobitev blaga znotraj Unije. Šteje se, da je bila pridobitev blaga znotraj Unije opravljena, kadar se za dobavo podobnega blaga šteje, da je bila opravljena na ozemlju Slovenije. Pri pridobitvah blaga znotraj Unije obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa. Če račun ni izdan, nastane obveznost obračuna DDV najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Upoštevati je treba tudi temeljno določilo 32. člena ZDDV-1: ''Obdavčljivi dogodek'' pomeni dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV. Če torej obdavčljiv dogodek (v danem primeru mora nastopiti pridobitev oz. obvladovanje blaga, prejetega iz EU) še ne nastopi, še niso izpolnjeni pogoji za pripoznavo obveznosti za DDV pri pridobitelju blaga v Sloveniji. Glede pravice do odbitka DDV izhajamo iz temeljnega določila 62. člena ZDDV-1, ki določa: Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Torej v primeru izdaje računa pred opravljeno pridobitvijo – to nima vpliva na datum nastanka obveznosti za DDV. V vašem primeru je torej takole: - obveznost za izhodni DDV bo

DDV – Letalski prevoz

Categories: DAVKI, DDV|

Angleško podjetje nam je poslalo račun, na katerem nam zaračunava letalski prevoz za njihovega zaposlenega, ki nam bo prišel predavati oziroma svetovati v Švico. Na računu ni davka. Je prav, da mi obračunamo DDV, odbiti pa si ga ne smemo (davek od letalske karte)? Glede na to, da nam prevoz zaračunava pravna oseba, verjetno dohodnine ni treba obračunati? ODGOVOR Po vašem opisu vam predlagam, da prejeti račun ne obravnavate kot zaračunano (in z vašega vidika prejeto) storitev prevoza potnikov. To tudi ne bi bilo skladno z vsebino posla. V tem primeru bi vi dejansko neposredno postali plačnik letalske karte in ne izključujem, da bi v primeru davčnega nadzora lahko nastopilo tudi dohodninsko vprašanje zaradi plačila tega prevoza (plačilo v naravi fizični osebi – nerezidentu Slovenije). Trdim sicer, da bi različna plačila nadomestil stroškov našim poslovnim partnerjem morali v naši davčni zakonodaji rešiti bolj elegantno, vendar to niti ni predmet tega odgovora. Z vidika DDV je sicer storitev mednarodnega letalskega prevoza potnikov oproščena obračunavanja DDV (denimo v slovenskem ZDDV-1 je podlaga v drugem odstavku 49. člena ZDDV-1), vendar kot rečeno po mojem mnenju to za vašo družbo po vsebini ni prejeta storitev letalskega prevoza (vi niste naročili letalskega prevoza, temveč ste naročili svetovanje te osebe). Razmišljati je treba na način, da vam je tuja družba v sklopu zaračunane storitve seveda zaračunala tudi materialne stroške prihoda njihovega zaposlenca v Švico. Tuja družba torej prevoza ni opravila, temveč vam je samo zaračunala storitve svetovanja, v vrednost storitve pa je treba všteti tudi vse neposredne stroške, ki so ob tem nastali. Predlagam vam, da celotno storitev obravnavate kot svetovalno storitev, ki je obdavčena v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1. Kraj opravljanja storitve je po določilu tega odstavka

DDV – Gostinstvo

Categories: DAVKI, DDV|

ZADEVA: Vprašanje glede obračuna DDV v zvezi s pogostitvami poslovnih partnerjev v okviru lastne gostinske dejavnosti. V nadaljevanju predstavljamo vprašanje v zvezi z obračunavanjem izstopnega DDV pri izvajanju brezplačnih pogostitev za poslovne partnerje v okviru lastnih gostinskih storitev in naš odgovor. Vas pa prosimo, da presodite, ali je naš odgovor pravilen. Vprašanje: Slovenski davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in s sedežem v Sloveniji, opravlja gostinsko dejavnost, pri čemer v lastni restavraciji nudi brezplačne pogostitve poslovnim partnerjem. V zvezi z obračunavanjem odhodkov in ugotavljanjem osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb navedene storitve pripoznava kot interno realizacijo in strošek reprezentance. Od vrednosti opravljenih gostinskih storitev je v skladu z ZDDV dolžan obračunati izstopni DDV. Od katere osnove obračuna DDV? Menim, da je davčna osnova za obračun izstopnega DDV nabavna ali lastna cena. Vnaprej se vam zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo. ODGOVOR Pravilno ste ugotovili – pri poslovnem dogodku (uporabe lastnega blaga za namen reprezentance, pri čemer se kot stroški reprezentance štejejo zgolj stroški pogostitve in zabave ob poslovnih in družabnih stikih), ki ste ga opisali, ste opravili dobavo blaga, ki je obdavčena. Ne moremo govoriti o uporabi blaga za neposlovne namene (po 7. členu ZDDV-1), saj menim, da ima pogostitev poslovnega partnerja vedno poslovni namen (kot pa bomo videli na koncu odgovora – se davčna osnova določi enako kot v primeru prometa po 8. členu ZDDV-1). V vašem primeru opravljanja prometa gre za podlago v a) točki 8. člena ZDDV-1: Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se štejejo tudi naslednje transakcije: a) uporaba blaga, ki ga davčni zavezanec proizvede, zgradi, nabavi, predela ali uvozi v okviru opravljanja dejavnosti, za namene opravljanja svoje dejavnosti, če od takega blaga, v kolikor bi ga nabavil od drugega

DDV – Motorna vozila

Categories: DAVKI, DDV|

Sem samostojni podjetnik. Pred kratkim ste imeli seminar v zvezi z OBDAVČITVIJO MOTORNIH VOZIL. Ker se seminarja nismo mogli udeležiti, smo kupili gradivo in takrat nam je bilo rečeno, da se lahko obrnemo na vas , če bomo imeli še kakšna vprašanja na to temo. Ukvarjamo se s prodajo novih in rabljenih vozil ter smo pooblaščeni serviser za vozila Volkswagen. Iz EU smo pridobili osebni avtomobil . Račun je bil brez DDV-ja, saj smo ga kupili od davčnega zavezanca. Predvidevam, da moram kot kupec: - narediti samoobdavčitev, - plačati DMV, - plačati okoljsko dajatev, - ni pa potrebno predlagati DURSU nobenega drugega obrazca. To je seveda za vozilo, ki je namenjeno nadaljnji prodaji. Kako je z vozilom, ki smo ga kupili iz EU za nadaljnjo prodajo in smo naredili samoobdavčitev, ko ga bomo prodali? Menim, da moramo zaračunat DDV. ODGOVOR Opisujem postopek ob pridobitvi vozila iz EU, ki je v Sloveniji namenjeno nadaljnji prodaji. Pravilno je, da vam prodajalec - davčni zavezanec iz EU ob prodaji vozila ni zaračunal DDV. Ne glede na to, ali ste pridobili novo (po definiciji novega vozila, kot jo podaja slovenski ZDDV-1) ali rabljeno vozilo, boste ob pridobitvi vozila obračunali DDV. Pravna podlaga je v 3. členu ZDDV-1 (predmet obdavčitve). V osnovo za obračun DDV se vštevata tudi DMV in okoljska dajatev. Ker je vozilo namenjeno za nadaljnjo prodajo, imate tudi pravico do uveljavitve vstopnega DDV. Naredili boste torej samoobdavčitev ob pridobitvi osebnega vozila v Sloveniji. O sami pridobitvi novega ali rabljenega prevoznega sredstva iz EU davčnemu uradu za potrebe DDV ne oddajate posebnega obrazca. Ob prodaji takšnega vozila boste seveda obračunali DDV. Zavezanec za obračunavanje davka na motorna vozila (DMV) je tudi pridobitelj motornega vozila, ki je lahko pravna

DDV – Franšiza

Categories: DAVKI, DDV|

Prosim vas za pojasnilo, kako je z obračunavanjem DDV pri franšizah; na primer bencinskih črpalk, ko nekdo vzame franšizo na primer za OMV. Kaj so zneski, ki se štejejo v promet do 25.000€, in posledično obveznost registracije za ID številko za DDV? Poznam namreč podjetnika, ki ni zavezanec za DDV, čeprav se obrne ogromno prometa, zato sklepam, da tukaj določeno vlogo igra franšiza ali kaj drugega. Kaj so še posebnosti franšiz? P. S.: Primer je tudi zasebna fizioterapija; zakaj se izdani računi zavarovalnicam (koncesija) ne štejejo za promet za DDV? ODGOVOR Franšizing je sistem trženja blaga in/ali storitev in/ali tehnologije, ki temelji na tesnem in stalnem sodelovanju med pravno in finančno ločenimi in samostojnimi podjetji, franšizorjem in posameznimi franšiziji. Pri tem franšizor daje posameznim franšizijem pravico, obenem pa nalaga dolžnost, da poslujejo v skladu s franšizorjevim konceptom. Ta pravica in dolžnost pooblašča vsakega franšizija in ga hkrati zavezuje, da uporablja franšizorjevo trgovsko ime in/ali trgovsko znamko in/ali storitveno znamko, know-how, poslovne in tehnične metode, sistem postopkov in druge pravice, ki izhajajo iz intelektualne lastnine. Franšizor pa jim pri tem zagotavlja stalno poslovno in tehnično pomoč, na način in za čas, kot ju določa franšizna pogodba in ki sta jo s tem namenom sklenila franšizor in franšizij. Nimam vpogleda v pogodbe, ki jih OMV sklepa s svojimi franšiziji in zato ne morem podati popolnoma natančnega odgovora v zadevi. Lahko pa kot uporabnik bencinskih servisov predvidevam, kako zadeva poteka. Bencinski servisi so torej dani v franšizo (morda nekateri tudi v najem) franšizijem. Ti ne prodajajo blaga (gorivo in trgovsko blago) v svojem imenu, temveč v imenu in za račun OMV (oz. drugih ponudnikov; Petrol ipd.). Rečeno enostavno – kupec na bencinskem servisu vedno prejme račun, kjer je

DDV – Fitnes

Categories: DAVKI, DDV|Tags: , , , |

Davčni zavezanec vodi fitnes center. Člani fitnesa sklenejo pogodbo o obiskovanju fitnesa za dve leti. Znesek, določen v pogodbi, člani fitnesa plačujejo v 24-mesečnih obrokih s trajnikom. Člani - fizične osebe ne prejmejo nobenega računa. Menimo, da bi fitnes center moral izstaviti račun (oz. mesečne račune) za obiskovanje fitnesa. Naša stranka je mnenja, da je dovolj samo sklenjena pogodba (pogodbeni znesek, razdeljen na 24 mesecev). Prosimo še za vaše mnenje, ali je zavezanec v prekršku, ker članom ne izstavlja nobenega računa. ODGOVOR Davčni zavezanec (morda je s.p., morda gre za d.o.o) opravlja dejavnost fitnesa. Navajate, da je davčni zavezanec, predpostavljamo, da ste imeli v mislih, da ima veljavno identifikacijsko številko za DDV. Podajamo odgovor samo z vidika vodenja evidenc za DDV, vezano na določila ZGD-1 obstajajo različne možnosti glede vodenja poslovnih knjig (pod določenimi pogoji lahko podjetnik vodi le enostavno knjigovodstvo, seveda če izpolnjuje pogoje iz 73. člena ZGD-1, v primeru neizpolnjevanja pogojev mora tudi podjetnik voditi dvostavno knjigovodstvo, v vsakem primeru pa tudi družba vodi dvostavno knjigovodstvo). Davčni zavezanec torej opravlja dobavo storitev (nudenje fitnes naprav v uporabo). Obveznost izdajanja računov je opredeljena v 81. členu ZDDV-1 (v vašem primeru konkretno v šesti točki). Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da je izdan račun za: 1. dobave blaga ali storitev, ki jih je opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec; 2. dobave blaga iz tretjega in četrtega odstavka 20. člena tega zakona; 3. dobave blaga, opravljene pod pogoji iz 46. člena tega zakona; 4. vsako predplačilo, ki ga prejme, preden je opravljena katera od dobav blaga iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka; 5. vsako predplačilo, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec,

DDV – Proizvodnja kritine

Categories: DAVKI, DDV|Tags: , |

Smo proizvajalci betonske kritine in jo bomo prodali zavezancu za DDV, ki bo izdelal sončno elektrarno za drugo fizično osebo in ta stranka želi, da gre vse prek izdelovalca sončnih celic. Sedaj bi rad ta zavezanec, da mu izdam predračun z obrnjeno davčno obveznostjo, pa ne vem, ker še takega primera nisem imela, če je to prav. Na podlagi česa mu lahko izdam tak račun? Do sedaj sem vedno obračunala 20-odstotni DDV. ODGOVOR Vaša družba bo opravila samo dobavo blaga (betonske kritine) in v nadaljevanju ne boste opravili tudi gradbenih del. Dobavo blaga boste zaračunali zavezancu za DDV, ki za fizično osebo izdeluje sončno elektrarno. Menimo, da morate na računu obračunati in plačati DDV in se torej ne morete sklicevati na določila o plačniku DDV v skladu s 76.a členom ZDDV-1. V skladu s tem členom mora DDV plačati davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kateremu se opravijo naslednje dobave: a) gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, z vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami; b) posredovanje osebja, vključenega v dejavnosti iz prejšnje točke; c) dobava nepremičnin iz 7. in 8. točke 44. člena tega zakona, če se je dobavitelj odločil za obdavčenje v skladu s 45. členom tega zakona; d) dobava odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz Priloge III a tega zakona in e) prenos pravic do emisije toplogrednih plinov, kakor so opredeljene v zakonu, ki ureja varstvo okolja. Vaša družba ne bo opravila nobenega prometa, navedenega v točkah a) do e) 76.a člena ZDDV-1, zato boste izdali račun z 20-odstotnim DDV. PRAVNA PODLAGA V ODGOVORU: ZDDV-1, veljaven v letu 2012. Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.

DDV – Oprostitve

Categories: DAVKI, DDV|

Zanima me, ali mora podjetje, če izvaja oproščeno in obdavčeno dejavnost ter ugotavlja obveznost DDV ne po odbitnem deležu, ampak po dejanskih stroških, tudi kaj obveščati DURS glede načina izračunavanja DDV?   ODGOVOR Prvi odstavek 65. člena ZDDV-1 določa osnovni aksiom glede pravice do uveljavitve vstopnega DDV. Za blago in storitve, ki jih davčni zavezanec potrebuje tako za transakcije, pri katerih DDV lahko odbije v skladu s 63. členom ZDDV-1, kot za transakcije, pri katerih DDV ne sme odbiti, se lahko odbije samo tak delež DDV, ki se pripiše prvim transakcijam. Ta delež se določi v skladu s 65. členom za vse transakcije, ki jih opravi davčni zavezanec. Način ugotavljanja pravice do vstopnega DDV po dejanskih podatkih ureja 105. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV, in sicer v prvi alineji prvega odstavka. Davčni zavezanec iz prvega odstavka 65. člena ZDDV-1 lahko uporabi eno od naslednjih možnosti: – odbija DDV za obdavčeno dejavnost in oproščeno dejavnost, za katero ima pravico do odbitka DDV po dejanskih podatkih, če v svojem knjigovodstvu ali zunaj knjigovodski evidenci zagotovi podatke o celotnem zaračunanem DDV (na prejetih računih in ob uvozu) in znesku DDV, za katerega se prizna pravica do odbitka; ZDDV-1 in Pravilnik o izvajanju ZDDV davčnim zavezancem ne nalagata obveznosti obveščanja DURS v primeru uporabe dejanskih podatkov pri ugotovitvi pravice do vstopnega DDV. DURS je treba v elektronski obliki obveščati (priglasiti način) samo v primerih: - uporabe več odbitnih deležev za različna področja dejavnosti pri davčnem zavezancu (sedmi odstavek 65. člena ZDDV-1), - prenehanja uporabe odbitnega deleža, ker je davčni zavezanec med letom pričel opravljati samo obdavčeno dejavnost ali samo oproščeno dejavnost (sedmi odstavek 105. člena Pravilnika). PRAVNA PODLAGA V ODGOVORU: ZDDV-1, veljaven v letu 2012. Mag. Dejan Petkovič, davčni

DDV – Storitve v Srbiji

Categories: DAVKI, DDV|

Pred seboj imam izdan račun za Srbijo, moja stranka je za njih programirala informacijski sistem in zaračunala enoletno naročniško razmerje - podobno kot domena prejemniku davčnemu zavezancu? Je to mogoče 26. člen ZDDV-1? ODGOVOR Za naročnika davčnega zavezanca iz Srbije ste opravili storitev programiranja in sklenitve naročniškega razmerja. Predvidevam, da ima slovenski davčni zavezanec, ki opravlja storitve naročniku v drugi državi, tudi slovensko davčno številko. Na izdanem računu za opravljene storitve se boste sklicevali na obrnjeno davčno obveznost v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1 oziroma boste pri izdaji računa za opravljene storitve po 1. 1. 2013 zapisali: Obrnjena davčna obveznost. PRAVNA PODLAGA V ODGOVORU: ZDDV-1, veljaven v letu 2012. Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.

DDV – Servisne storitve

Categories: DAVKI, DDV|

Davčni zavezanec iz Nemčije pripelje na servis k davčnemu zavezancu v Slovenijo osebni avtomobil. Slovenski zavezanec zaračuna storitev popravila in porabljen material. Kako je v tem primeru z DDV-jem in katero klavzulo slovenski zavezanec napiše na račun, če na računu ni DDV? ODGOVOR Navedli ste, da je bila na servisu opravljena storitev in pri tem v osebno vozilo vgrajen material. Izhajati je treba iz vsebine transakcije. Naročnik iz Nemčije je pripeljal avto zaradi opravljanja servisa (okvara na vozilu ali pa kar redni servis), pri čemer se stranki vnaprej nista dogovorili o nakupu kakšnega rezervnega dela, olja, filtra ali podobnega. Za naročnika je edino bistveno, da mu bo opravljena storitev servisa vozila. Povedati želim, da gre za enotno transakcijo (promet storitev) in torej ne moremo govoriti o dveh posamičnih transakcijah (dobava blaga in opravljanje storitev). Na izdanem računu slovenski serviser seveda ločeno navaja porabljen material in opravljene storitve (praviloma vrednost delovnih ur ali storitve na podlagi točk). Nemškemu davčnemu zavezancu ste torej opravili storitev, za katero se po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1 šteje, da je opravljana v državi naročnika, ki prejme storitev. Prvi stavek prvega odstavka 25. člena ZDDV-1 določa: Kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, je kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Na računu za opravljeno servisno storitev (skupaj material in storitve) davčnemu zavezancu iz Nemčije DDV torej ne boste obračunali. Sklicevali se boste na prenos davčne obveznosti po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1. To dejstvo v ničemer ne vpliva na vašo pravico do uveljavitve vstopnega DDV pri nabavi materiala. PRAVNA PODLAGA V ODGOVORU: ZDDV-1, veljaven v letu 2012. Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.

DDV – Prevoz blaga

Categories: DAVKI, DDV|

Pozdravljeni, imam vprašanje glede obdavčitve (DDV) prevoza blaga: 1. madžarski prevoznik nam zaračuna prevoz blaga iz Madžarske v Slovenijo; 2. poljski prevoznik nam zaračuna prevoz blaga iz Slovenije na Poljsko. V obeh primerih je naročnik prevoza slovensko podjetje. Kako je z DDV v obeh zgoraj opisanih primerih? ODGOVOR V obeh primerih očitno ne gre za prevoze v zvezi z izvozom ali uvozom blaga, predpostavljamo torej, da gre za pridobitev blaga neposredno iz druge države članice (Madžarska in v drugem primeru Poljska). V primeru tudi predpostavljamo, da ima naročnik prevoza iz Slovenije slovensko davčno številko. Ker je naročnik prevoza davčni zavezanec, ne uporabimo posebnega pravila glede kraja opravljanja storitev prevoza v 28. členu ZDDV-1. Za pravilno davčno obravnavo uporabimo določilo prvega odstavka 25. člena ZDDV-1: Kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, je kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno oziroma običajno prebivališče. Ker je prejemnik storitve prevoza slovenski davčni zavezanec, se šteje, da je kraj opravljanja storitev prevoza (obdavčitve) v Sloveniji. Prav je, da prevoznik na računu ne obračuna DDV svoje države in se sklicuje na prenos davčne obveznosti. Prejemnik storitve in računa - slovenski davčni zavezanec - bo obračunal izhodni DDV in ustrezno uveljavljal vstopni DDV. PRAVNA PODLAGA V ODGOVORU: ZDDV-1, veljaven v letu 2012. Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.

DDV – Igralnice

Categories: DAVKI, DDV|

Prosim Vas, da mi čim prej odgovorite na vprašanje v zvezi z obračunom DDV ali ne. Slovensko podjetje d.o.o., katerega je lastnik tujec, zaračunava fizičnim osebam, ki jih dobi, storitev organizacijo prihoda, animiranje, zbiranje in organizacijo tujih fizičnih oseb, ki obiskujejo slovenske igralnice. Vprašanje: ali tem tujim fizičnim osebam obračuna DDV ali se sklicuje na 25. člen ali kateri drugi? ODGOVOR Iz vašega vprašanja ne najdem dovolj informacij. Po vašem opisu bi lahko šlo celo za storitev potovalne agencije in/ali organizatorjev potovanj. V Sloveniji namreč sprejmete tuje goste, jih animirate in organizirate njihov čas v Sloveniji (obiski igralnic in podobno). Vendar pa predpostavljam, da v kolikor bi bilo temu tako, bi mi to v vprašanju prav gotovo omenili. Prav tako mi manjka informacija, ali vsako storitev (dejanje) zaračunate posamično ali kot skupek storitev. Ne glede na to vam bom v nadaljevanju nanizal določena zakonska izhodišča. Iz vprašanja ne izhaja, da bi vi nastopali kot posrednik, ki deluje v imenu in za račun druge osebe. Vendar bi, tudi če bi nastopili kot tovrsten posrednik, zaračunali slovenski DDV, saj se glavna transakcije izvede v Sloveniji (podlaga v 26. členu ZDDV-1). V vaši ponudbi strankam morda prodajate tudi vstopnice za prireditev (morda vstop oz. ''konzumacija'' v igralnico). Preverimo določilo drugega odstavka 29. člena ZDDV-1: Kraj opravljanja storitev, vključno s pomožnimi, s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih ali podobnih prireditev, kot so sejmi in razstave, vključno s storitvami organizatorjev teh dejavnosti, ki se opravijo osebam, ki niso davčni zavezanec, je kraj, kjer se te dejavnosti dejansko izvajajo. Ker se zabavna ali podobna prireditev izvede v Sloveniji, je v skladu z zgoraj citiranim odstavkom obdavčena v Sloveniji. Če torej zaračunavate vstopnice fizičnim osebam (za prireditev v Sloveniji), boste

DDV – Prodaja gradb in materiala

Categories: DAVKI, DDV|

Podjetje X d. o. o. se ukvarja pretežno s prodajo strešnih oken in senčil na debelo. Občasno opravljamo končnim strankam (gospodinjstvom) in tudi podjetjem servise, pri katerih gre za zamenjavo šip, vgradnjo senčil in rolet ter občasno tudi vgradnjo strešnih oken v okviru servisne – vzdrževalne dejavnosti. Skladno z 41. členom ZDDV-1 in upoštevajoč Prilogo 1 k ZDDV uporabljamo za končne stranke tudi znižano 8,5-odstotno stopnjo DDV (transakcije v povezavi s stanovanji, ki so del socialne politike, kot storitve gradbeništva). Pri tem imamo problem, saj smo s programom, ki ga uporabljamo za poslovanje, izredno omejeni. Na računu se nam namreč ločeno v prvi vrstici prikazuje porabljen material, ki ga pri servisiranju uporabimo z navedbo prodajne cene za ta material, v drugi vrstici pa prikazujemo posebej storitev vgradnje. Torej na računu transakcija, v tem primeru gradbena storitev, ni izkazana kot celota (npr. vgradnja strešnega okna, vgradnja senčil …). Hkrati se nam prihodek od tako ''prodanega'' oziroma porabljenega materiala avtomatično knjiži na prihodke od prodanega blaga in strošek prodanega blaga na nabavno vrednost prodanega blaga. Enako situacijo imamo, ko podobne storitve zaračunavamo pravnim osebam, identificiranim za DDV, kjer skladno s 76.a členom ZDDV uporabimo t. i. notranji reverse charge. Porabljen material in delo se na računu prikazujeta ločeno, prihodki in odhodki se evidentirajo kot je opisano zgoraj. Vprašanji: - Ali bi morali obvezno na računu izkazovati celotno transakcijo kot storitev in skladno s tem prihodke evidentirati kot prihodke od gradbenih storitev, vrednost porabljenega materiala pa tako ustrezno evidentirati kot strošek porabljenega materiala? - Ali je glede na način izkazovanja na računu sploh mogoče meniti, da gre za dejavnost oziroma storitev gradbeništva in si tako od celotne vrednosti računa obračunati 8,5 % DDV, v kolikor gre za stanovanje,

DDV – Prodaja nepremičnine

Categories: DAVKI, DDV|

Želeli bi prodati nepremičnino, ki je bila kupljena v letu 2007. Objekt nam je služil kot poslovna enota izven Ljubljane, ker pa so rezultati pokazali, da enota posluje z izgubo, se je poslovna enota zaprla, nepremičnino pa bi želeli prodati. Ne vemo še, po kakšni vrednosti bo nepremičnina prodana, jaz kot računovodja pa tudi nimam izkušenj pri prodaji nepremičnin. Zato se obračam na vas s prošnjo, da mi svetujete, na kaj naj bom pri prodaji pozorna. Ker je bila novogradnja, je bila nepremičnina kupljena z obračunanim DDV-jem in kolikor mi je znano, je treba ob prodaji odvesti 2-odstotni davek na nepremičnine. Tudi pri davku od dobička mislim, da je treba poračunati olajšavo, če smo jo uveljavili, pa morda moramo biti pozorni še na kaj drugega. Prosim za vašo pomoč v tem konkretnem primeru. Vnaprej se vam lepo zahvaljujem in vas pozdravljam. ODGOVOR V odvisnosti od prodajne vrednosti nepremičnine in davčne (knjigovodske) vrednosti nepremičnine v trenutku prodaje boste v glavni knjigi evidentirali prihodke in odhodke iz naslova prodaje nepremičnine. To bo imelo tudi neposreden vpliv na obračun davka od dohodkov pravnih oseb (obračun DDPO), kjer bo v odvisnosti od ostalih letnih prihodkov, odhodkov, posebnosti glede zmanjšanj ali povečanj davčne osnove ugotovljena letna davčna obveznost za DDPO. Sprašujete tudi glede koriščenja davčne olajšave v letu 2007. V letu 2007 se je uporabljal ZDDPO-2 (objava v Ur. l. RS št. 117/2006), ki je v 55. členu omogočal koriščenje davčne olajšave za raziskave in razvoj (ne vemo, če ste to olajšavo res koristili). V okviru davčne regijske olajšave za raziskave in razvoj je res bilo mogoče med upravičenimi stroški raziskovalno razvojnih dejavnosti koristiti tudi stroške zgradb in zemljišč v obsegu in za obdobje, v katerem se te uporabljajo za

DDV – Spletne storitve

Categories: DAVKI, DDV|

Mali davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV, izdeluje spletne strani za slovenske naročnike ( s.p. in d.o.o.). Da bi imel celotno ponudbo, bi ponudil tudi registracijo pri ponudnikih spletnega gostovanja. Zanima me, ali bi se moral registrirati za DDV, če bi izbral ponudnika iz ZDA, in kako je z DDV, če izbere ponudnika v EU, kakšne so klavzule za navedene primere? ODGOVOR Družba iz ZDA ali iz EU bo v prihodnje slovenskemu malemu davčnemu zavezancu izdajala račune za spletno gostovanje, te storitve (ugodnosti) bo slovenski podjetnik nato ponudil svojim naročnikom. Najprej moramo opredeliti, za kakšne vrste opravljene storitve gre. Zaradi značilnosti sodelujočih subjektov v poslih (razumemo, da so vsi davčni zavezanci v smislu ZDDV-1, saj opravljajo neodvisno dejavnost po 5. členu ZDDV-1) je glede določitve kraja opravljanja storitev mogoče uporabiti splošno pravilo. Ker ni treba uporabiti kakšnega posebnega pravila po členih 26-30e  ZDDV-1, upoštevamo določilo prvega odstavka 25. člena ZDDV-1. Kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, je kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno oziroma običajno prebivališče. Čeprav se obveznost predložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV ne nanaša na davčnega zavezanca, ki utemeljeno pričakuje, da v obdobju 12 mesecev ne bo presegel obdavčljivega prometa v znesku 25.000 EUR (zakon jih poimenuje mali davčni zavezanci), je treba glede identifikacije upoštevati določilo četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1. Vsak davčni zavezanec,

DDV – Identifikacija za DDV

Categories: DAVKI, DDV|

Avstrijski DDV zavezanec izvaja gradbena adaptacijska dela na nepremičnini v Sloveniji slovenskemu DDV zavezancu. Vrednost del je 400.000 EUR. Zanima nas, ali se mora avstrijski zavezanec v Sloveniji registrirati za namene DDV oziroma ali se lahko uporabi samoobdavčitev pri prejemniku storitev? ODGOVOR Tuj davčni zavezanec opravlja storitev v Sloveniji. V skladu s petim členom ZDDV-1 je davčni zavezanec vsaka oseba (to pomeni domača ali tuja oseba), ki kjer koli neodvisno opravlja katero koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Glede na osnovno definicijo davčnega zavezanca v ZDDV-1, obseg obdavčljivega prometa in kraj opravljanja storitev (ker gre za storitve na nepremičnini, ki leži v Sloveniji, se šteje, da je kraj opravljanja storitev v Sloveniji) menimo, da bi tuj davčni zavezanec moral pridobiti identifikacijsko številko v Sloveniji. Če bo tuji davčni zavezanec pridobil slovensko davčno številko, bo izdal račun slovenskemu naročniku (s slovensko ID številko) v skladu s 76.a členom ZDDV-1 (ker menimo, da opravlja storitve, ki po standardni klasifikaciji dejavnosti sodijo v gradbeništvo), torej brez DDV, in na računu samo izkazal vrednost DDV, ki je predmet prenosa davčne obveznosti (t. i. samoobdavčitve pri prejemniku storitve). Možno pa je, da tujec ne bo pridobil slovenske ID številke. Glede na kraj opravljanja storitev, ki je v skladu s 27. členom ZDDV-1 v Sloveniji, nastane v vsakem primeru tudi obveznost za obračun DDV v Sloveniji. Tuji davčni zavezanec ne more izdati računa po principu 76.a člena ZDDV-1 (navedba DDV, ki je predmet prenosa davčne obveznosti), prav tako seveda ne more obračunati DDV. Izdal bo račun brez DDV. V tem primeru bo slovenski davčni zavezanec obračunal izhodni DDV, ki ga ob izpolnjevanju pogojev iz ZDDV-1 lahko uveljavlja tudi kot vstopni DDV. PRAVNA PODLAGA V ODGOVORU: ZDDV-1,

DDV – Tovorno vozilo

Categories: DAVKI, DDV|

23. 9. 2011 smo nabavili tovorno vozilo, vendar takrat še nismo bili identificirani za DDV. 21. 3. 2012 smo postali zavezanci za DDV. Prosim, če mi lahko z izračunom pokažete popravek DDV, ker se s tem srečujemo prvič in bi vam bili zelo hvaležni. Zanima me še amortizacija. Sedaj imamo nabavno vrednost z DDV. Kako popravimo obračun amortizacije oziroma nabavno vrednost? ODGOVOR DDV Predložili ste nam račun, po katerem je samostojni podjetnik 23. 9. 2011 kupil tovorno vozilo, ki je njegovo osnovno sredstvo. Šele z dnem pridobitve identifikacijske številke za DDV so bili izpolnjeni vsi pogoji za uveljavitev vstopnega DDV po tem računu. Seveda je treba upoštevati, da ste bili do dneva identifikacije za DDV (21. 3. 2012) mali davčni zavezanci oziroma ste bili oproščeni obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom 94. člena ZDDV-1. Tovorno vozilo je bilo dobavljeno 23. 9. 2011, predpostavljam, da je kupec tovornega vozila ta dan prejel tudi račun. Zaračunan vam je bil skupni DDV v višini 1.333,33 EUR. Podjetnik je posedoval tovorno vozilo in je bil v tem času natanko 180 dni oproščen obračunavanja DDV. Predpostavljamo, da se od 21. 3. 2012 naprej s tem vozilom opravlja obdavčen promet. Navajamo pravno podlago 68. člena ZDDV-1 (prvi in drugi odstavek): (1) Davčni zavezanec mora prvotni odbitek popraviti, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen. (2) Popravek mora davčni zavezanec opraviti, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot na primer odpovedi nakupov in znižanja cen. Po 69. členu ZDDV-1 se za osnovna sredstva popravek odbitka DDV razporedi na obdobje 5 let (to bomo upoštevali v vašem primeru), razen za nepremičnine, ki so bile pridobljene

DDV – Donacije

Categories: DAVKI, DDV|

Družba bi revnim družinam podarila blago na podlagi seznama centra za socialno delo in občine o navedenih revnih družinah; kako je z DDV olajšavo družbe? ODGOVOR V vašem primeru gre za neposredno darovanje blaga osebi (družinam) in ne morebiti za dobavo blaga v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev. Verjetno vas zanima, kako je z morebiti nastalo obveznostjo za DDV ob darovanju blaga, ki je sicer last družbe. Uporabiti je treba določilo 7. člena ZDDV-1, ki opredeljuje dobavo blaga v primeru uporabe blaga za neposlovne namene. Ne glede na vaš humanitarni namen se je blago iz družbe brezplačno odtujilo. Predpostavljam, da ste ob nabavi (izdelavi) tega blaga uveljavljali tudi vstopni DDV. Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršna koli uporaba blaga za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga davčni zavezanec izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV. Ker se torej šteje, da je bila ob darovanju opravljena dobava blaga za plačilo, nastane tudi obveznost za DDV. Davčno osnovo sestavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena blaga, določena v trenutku uporabe, razpolaganja ali zadržanja blaga. Še prej je treba preveriti tudi vrednost danih daril v vašem primeru. Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se ne šteje dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo samo občasno in ne istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 evrov. Če je v vašem primeru izpolnjen pogoj tega odstavka, torej ne nastane obveznost

DDV – Dobava EU

Categories: DAVKI, DDV|

Zanima me, kako je z DDV-jem, če kot davčni zavezanec z ID številko na primer odpremimo blago v EU k partnerju z ID številko 30. 04. 2012, vendar naše blago zapusti Slovenijo šele 03. 05. 2012. Račun izdamo takrat, ko odpremimo blago - 30. 04. 12 brez DDV-ja, vendar takrat še nimamo CMR-ja, ki bi dokazoval, da je blago zapustilo Slovenijo. Je pa prehod iz enega meseca v drugega. ODGOVOR Vaše vprašanje se torej nanaša na dilemo ustreznega evidentiranja oproščenega prometa v pravilno davčno obdobje. Predpostavljam, da je prejemnik blaga davčni zavezanec z ID številko za DDV iz druge države članice. Dobava blaga v drugo državo članico je v skladu s prvo točko 46. člena ZDDV-1 oproščena obračuna DDV (prava oprostitev), če slovenski prodajalec (z veljavno slovensko ID številko za DDV) odpošlje ali odpelje blago sam ali oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za njun račun, prejemniku blaga – davčnemu zavezancu iz druge države članice. Pomembna (nujna) pogoja za korektno izvršen oproščen promet sta: - izdan račun s predpisanimi podatki (o vsebini računa v tem odgovoru ne pišem) in - prevozna listina ali drug dokaz, ki je opredeljen tudi v Pravilniku o izvajanju ZDDV, s katero dokazuje, da je blago zapustilo Slovenijo. Promet blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi, kot da bi bil prejemnik lastnik. Od dogovora z vašim kupcem je sicer odvisen trenutek, kdaj dejansko pride do tega prenosa. Iz vašega vprašanje gre razumeti, da ste vi kot prodajalec odgovorni za prevoz in morate blago dostaviti k tujemu kupcu. Nesporno je, da so pogoji za oproščen promet izpolnjeni šele v majskem davčnem obdobju. Takrat boste že tudi razpolagali z listino CMR. Očitno bo kupec tudi šele v majskem davčnem obdobju

DDV – Vozila

Categories: DAVKI, DDV|

Podjetje, ki je zavezanec za DDV, je kupilo od fizične osebe osebni avtomobil, ki ga je imelo namen uporabljati za rent-a-car. Podjetje po dobrem mesecu ta avtomobil proda. Kako je z DDV? ODGOVOR Družba z ID DDV številko je kupila osebno vozilo od fizične osebe, ki (predpostavljam) ni zaračunala DDV. Družba je nameravala osebno vozilo uporabljati za dajanje v najem, vendar bo sedaj avto prodala. Glede na ta dejstva menim, da družba ni obdavčljivi preprodajalec, vsaj takšen ni bil namen njihovega delovanja. Obdavčljivi preprodajalec pomeni kateri koli davčni zavezanec, ki v okviru svoje ekonomske dejavnosti in z namenom nadaljnje prodaje kupuje ali uvaža rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke ali starine, ne glede na to, ali ta davčni zavezanec deluje v svojem imenu ali za račun druge osebe, v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo. Družba bo opravila dobavo blaga, kot jo definira ZDDV-1, in menim, da je transakcija prodaje vozila predmet obdavčitve. Pogoji za oproščen promet po 3. točki 44. člena ZDDV-1 niso izpolnjeni. Družba bo torej na izdanem računu obračunala DDV. PRAVNA PODLAGA V ODGOVORU: ZDDV-1, veljaven v letu 2012. Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.

DDV – Gradbeništvo

Categories: DAVKI, DDV|

DDV zavezanec - gradbinec je izdal račun svojemu kupcu po 76.a členu ZDDV-1 za opravljeno gradbeno storitev v višini 500,00 EUR. Kupec je račun zavrnil in sedaj od tega DDV zavezanca zahteva, da mu izda dobropis v višini 2.000,00 EUR zaradi povzročene škode na gradbenem objektu, na katerem je delo opravljal. DDV zavezanec je na to pristal. Ali DDV zavezanec - gradbinec lahko izda dobropis po 76.a členu ZDDV-1 v večjem znesku, kot je bil račun? Bremenopisa za povzročeno škodo mu kupec noče poslati. ODGOVOR Iz vprašanja je razumeti, da je gradbena storitev sicer bila opravljena, a naročnik zavrača račun in pri tem zahteva, da mu izvajalec celo plača povzročeno škodo. Prišlo je torej do primera, ko nasprotna stranka meni, da storitev ni bila opravljena in račun zavrača. Še več – naročnik terja tudi dodatno plačilo. Težko sodim, ali bi bilo evidentiranje prvega računa v DDV evidence ustrezno ali ne, saj ne poznam vseh okoliščin. V kolikor izvajalec ve in trdi, da je naročeno gradbeno storitev opravil (obdavčljiv dogodek je nastal), je pravilno, da izda račun in ga tudi evidentira kot opravljen promet po 76.a členu ZDDV-1. V nasprotnem primeru predlagam, da se izda popravek prvotnega računa v tej isti višini, prav tako se mora popraviti obrazec PD-0. Predpostavljam, da prejemnik računa od prejetega računa ni obračunal vstopni in izstopni DDV. Gotovo je zelo neobičajno, da bi gradbinec izdal »dobropis«, ki je višji od prvotno izdanega računa. Presoditi moramo dejansko vsebino zahtevka naročnika. Ker navajate, da naj bi bila povzročena škoda, gre torej kvečjemu za zahtevano plačilo odškodnine v višini 2.000 EUR. Pri tem pustimo ob strani morebiten pravni spor, ki bi lahko nastal glede odškodnine in njene višine. Izhajamo iz predpostavke, da se izvajalec strinja plačati

DDV – Trgovina in montaža

Categories: DAVKI, DDV|Tags: , , |

V nadaljevanju vam pošiljam vprašanje iz področja DDV: Trgovina na drobno prodaja končnim kupcem in potrošnikom. Če trgovina proda končnim kupcem na primer toplotno črpalko, jim mora zaračunavati prodajno vrednost + 20-odstotni ddv. Trgovina je tako nekonkurenčna inštalaterjem, ki zaradi montaže (vključno z dobavo) toplotne črpalke zaračunavajo 8,5 %. V trgovini so se odločili, da bodo začeli ponujati prodajo toplotnih črpalk vključno z montažo. Za montažo bodo najeli inštalaterja, ki jim bo za montažo izdal račun po 76.a členu, sami pa bodo izdali račun končnemu kupcu za dobavo in montažo toplotne črpalke po 8,5-odstotnem DDV. Če lahko takšen sistem uporabijo pri prodaji toplotnih črpalk, ali ga lahko uporabijo tudi pri prodaji ostalega inštalaterskega materiala - trgovina bi na primer prevzela dobavo in montažo vodovodne napeljave v stanovanjski hiši xxx? Ali bi trgovina lahko ponujala montažo in dobavo toplotnih črpalk? Ali bi morala imeti registrirano gradbeništvo? ODGOVOR Kar ste zapisali v vašem vprašanju, po mojem mnenju drži. Vendar je treba vedeti, da boste v vaši družbi odslej imeli najmanj dvoje vrst dejavnosti: - trgovinsko dejavnost, v kateri boste končnim potrošnikom ali davčnim zavezancem prodajali toplotne črpalke in/ali drugi inštalaterski material, ter - dejavnost montaže in inštalacije (opravljali boste dejavnost gradbeništva). Za potrebe gradbene dejavnosti boste iz svoje trgovinske zaloge izvzeli potreben material (ali ga nabavljali tudi drugje) in to tudi ustrezno računovodsko evidentirali. Predlagam vam, da dopolnite vašo registracijo z gradbeno dejavnostjo. Navedli ste, da boste za dejavnost inštaliranja toplotne črpalke najeli zunanjega izvajalca, ki vam bo izdal račun po 76.a členu ZDDV-1. Inštaliranje toplotnih črpalk spada v razred 43.22 iz Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD): Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav. Pravilno je, da vam podizvajalec izda račun v skladu s 76.a členom ZDDV-1. Predvidevamo seveda,

DDV – 25. člen ZDDV-1

Categories: DAVKI, DDV|

Podjetje, d.o.o., zavezanec za DDV, mora izdati račun za opravljene storitve v Panamo. Ali so kakšne posebnosti pri izstavitvi računa? Ali je prosto DDV-ja po 25. člen ZDDV-1? ODGOVOR V vprašanju sicer niste navedli, kakšna vrsta storitev je bila opravljena. Predvidevam, da je slovenski davčni zavezanec storitev opravil gospodarskemu subjektu (davčnemu zavezancu) s sedežem v Panami. Kot izvajalec storitev ste (denimo tudi v primeru davčnega inšpekcijskega nadzora) dolžni dokazati, da je bil prejemnik storitev (ki ima sedež izven EU) v trenutku opravljene storitve res davčni zavezanec. Temu boste zadostili, v kolikor: - od prejemnika storitve pridobite potrdilo pristojnih davčnih organov države prejemnika o vključenosti prejemnika v gospodarske dejavnosti, kar mu omogoča, da dobi vračilo DDV v skladu z Direktivo Sveta 86/560/EGS 17. novembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov; - prejemnik storitve nima potrdila, dobavitelj pa ima DDV številko ali podobno številko, ki jo je prejemniku dodelila država sedeža in se uporablja za identifikacijo dejavnosti, ali katero koli drugo dokazilo, iz katerega se lahko razbere, da je prejemnik davčni zavezanec, in če dobavitelj z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete ali plačil, v razumni meri preveri točnost informacij, ki mu jih je poslal prejemnik. Splošno pravilo glede določitve kraja opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, je navedeno v prvem odstavku 25. člena ZDDV-1: 1. Kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, je kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne

DDV – Montaža

Categories: DAVKI, DDV|

Opravljam storitve montaže industrijskih strojev in električnih napeljav v tujini (Evropska unija – Nemčija, Avstrija) in sem davčni zavezanec. Moj naročnik je slovensko podjetje s sedežem v Sloveniji, ki je tudi davčni zavezanec. Moj naročnik izstavlja račun za to storitev svojemu naročniku, katerega sedež je v Nemčiji in je tudi davčni zavezanec v svoji državi, po 25. členu ZDDV, brez obračunanega DDV-ja, ker je dobava storitve predmet obrnjene davčne obveznosti. Mene zanima, kako pravilno izstavim račun za opravljene storitve svojemu naročniku? Do 31. 12. 2012 je zahteval, da mu izstavljam račune po 27. členu ZDDV in 47. členu Direktive sveta o DDV-ju, se pravi računi, izdani brez izkazanega DDV-ja. Sedaj pa zahteva, da mu izstavim račune z izkazanim DDV-jem na računu? Prosim za nasvet in obrazložitev. Kako je pravilno? ODGOVOR Gre za pomembno vprašanje glede opredelitve vsebine storitve, saj je od tega odvisen tudi kraj obdavčitve storitve (Slovenija ali Nemčija). Po 27. členu ZDDV-1 je kraj opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami, vključno s storitvami strokovnjakov in nepremičninskih posrednikov, z nastanitvijo v hotelih ali podobnih nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvijo v počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju, z dodeljevanjem pravic do uporabe nepremičnin in s storitvami za pripravo in koordinacijo gradbenih del, kot so storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo nadzor na kraju samem, kraj, kjer se nepremičnina nahaja. V vašem primeru je govora o dveh vrstah storitev, ki jih opravite slovenskemu davčnemu zavezancu: - montaža industrijskih strojev v Nemčiji in - montaža (delo) električnih inštalacij (predpostavljam - na nepremičnini) v Nemčiji. Menim, da v primeru storitev montaže industrijskih strojev ne moremo govoriti o storitvah na nepremičnini in ste torej doslej postopali napačno s sklicevanjem na 27. Člen ZDDV-1. Stroji, tudi če

DDV – Nepremičnine

Categories: DAVKI, DDV|

Prosili bi za odgovor na naslednje vprašanje, vezano na preklic naložbe v nepremičnino: Podjetje je izdelalo vso projektno dokumentacijo za turistično nastanitveni objekt. Prejelo je 4 račune v vezi s tem v mesecih od aprila do septembra 2011. Zataknilo sem jim je pri pridobivanju soglasij od sosedov, ki teh niso hoteli dati. Zaradi navedenega je po več mesecih projekt (investicija) dokončno odpovedana, zaradi neizvedljivosti. Od računov za pripravo dokumentacije, skupno v višini 12.000 EUR, je podjetje odbijalo DDV in poročalo v obrazec DDV-0 v polje nabavna vrednost nepremičnin, ter zahtevalo vračilo DDV-ja. V poslovnih knjigah so se računi zbirali na kontu nepremičnina v gradnji. Sedaj me zanima, glede na to da so se okoliščine spremenile in je projekt praktično propadel, ali lahko te račune preknjižimo v davčno priznane stroške 2011 in če bi morali naredit kakšen popravek DDV-ja? ODGOVOR Podjetje je torej začelo aktivnosti za gradnjo turistično nastanitvenega objekta in najprej začelo izdelovati projektno dokumentacijo. V zvezi s tem so nastali stroški oziroma ste to pravilno pripoznali kot nepremičnino v gradnji. Navajate, da je sedaj že gotovo znano, da projekt ne bo uspel in se gradnja niti ne bo začela. Na objektu se torej nikoli v prihodnosti ne bodo opravljale obdavčene transakcije v smislu ZDDV-1. Prav tako predvidevam, da to konkretno projektno dokumentacijo deloma ali v celoti ne morete uporabljati za namen investiranja v kakšen drug objekt v prihodnosti. V vašem primeru torej ni izpolnjen eden temeljnih pogojev za pridobitev pravice do uveljavitve vstopnega DDV. Prvi stavek 63. člena ZDDV-1 določa: Davčni zavezanec ima pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve

DDV – Storitve

Categories: DAVKI, DDV, RAČUNOVODSTVO|

Storitve na plovilu, namenjenem plovbi na odprtem morju PRVA SITUACIJA Podjetje iz Slovenije, davčni zavezanec SI-1, opravlja storitve - vzdrževanje oziroma popravila lesenih površin (polaganje novega parketa, obnova vgradnega pohištva ipd.) v Nemčiji na ladji, ki je začasno zasidrana v pristanišču, sicer pa namenjena plovbi na odprtem morju in opravljanju komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti – svojo storitev SI-1 zaračuna podjetju v Nemčiji DE-1, ki je glavni izvajalec remontnih del na tej ladji. Zanima nas, kako slovenski davčni zavezanec (SI-1) pravilno izstavi račun nemškemu podjetju (DE-1). Mnenja smo, da slovenskega ddv-ja ne zaračunamo, ne vemo pa, ali se sklicujemo na točko c) 53. člena ZDDV-1 ali gre za oprostitev po 25. členu – splošno pravilo pri opravljanju storitev. DRUGA SITUACIJA Naše podjetje (SI-1) najame drugo slovensko podjetje (SI-2) kot podizvajalca za enaka dela na tej isti ladji v Nemčiji. Podizvajalec (SI-2) opravljena dela na tej ladji zaračuna nam (SI-1). Vprašanje: Ali po splošnem pravilu SI-2 zaračuna DDV naročniku SI-1 ali se tudi on lahko sklicuje na 53. člen ZDDV-1, točka c), in od storitev ne obračuna slovenskega DDV-ja. ODGOVOR Uvodoma navajam določilo točk a) in c) 53. člena ZDDV-1: Plačila DDV so oproščene naslednje transakcije v zvezi z mednarodnim prevozom: a) dobava blaga za oskrbovanje z gorivom in drugo oskrbovanje plovil za plovbo na odprtem morju, ki opravljajo prevoz potnikov za plačilo ali so namenjena za opravljanje komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti, ter plovil za reševanje ali pomoč na morju ali za priobalni ribolov, razen za oskrbovanje plovil za priobalni ribolov; c) dobava, izboljšave, popravilo, vzdrževanje, zakup in najem plovil iz točke a) 53. člena ter dobava, najem, popravilo in vzdrževanje opreme, vključno z ribiško opremo, ki je vgrajena ali se pri tem uporablja; V

Gotovinsko poslovanje – vračilo DDV-ja v potniškem prometu

Categories: DAVKI, DDV, POSTOPEK, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , |

Ali se vračilo DDV-ja v potniškem prometu (75. člen ZDDV-1) mora izvesti na prejemnikov TRR ali se lahko izvede prek mednarodne poštne nakaznice? V primeru vračila davka na dodano vrednost v potniškem prometu davka ni treba nakazati na TRR, saj vračilo DDV-ja v potniškem prometu ne šteje za »druga plačila« iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2, niti tega ni mogoče šteti kot plačilo za dobavljeno blago in opravljene storitve, temveč gre za vračilo. Glej stališče DURS. Drugi odgovori na vprašanja povezana s plačilom z gotovino so na tej povezavi.

Fizične osebe z dejavnostjo

Categories: DAVKI, DDV, DOHODNINA, DRUGI DAVKI, POSLOVANJE, POSTOPEK, PRISPEVKI, RAČUNOVODSTVO|Tags: , , |

Prikazujemo obdavčitev fizičnih oseb z dejavnostjo. Prikaz vsebuje povezave na ustrezne spletne strani DURS-a. Fizične osebe z dejavnostjo Davki, prispevki in druge obvezne dajatve - vsi predpisi in pojasnila Davčni obrazci in programi Vpis v davčni register in davčna številka Mednarodno obdavčevanje Identifikacija za namene DDV Davčni postopek  Pomembni datumi Vaša vprašanja  Povezave na DURS!

Pregled obdavčitve fizičnih oseb

Categories: DAVKI, DDV, DOHODNINA, DRUGI DAVKI, POSTOPEK|Tags: , |

Prikazujemo predstavitev DURS: Davki na 1,2,3 za fizične osebe (preprosta razlaga skrb premaga) - januar 2013   KAZALO 1. Pridobitev davčne številke za novorojenčka 2. Pridobitev davčne številke za tujo fizično osebo 3. Odmera dohodnine na letni ravni 4. Uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane 5. Namenitev dela dohodnine za donacije 6. Osebno dopolnilno delo 7. Lastništvo ali uporaba nepremičnine 8. Dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč 9. Oddaja premoženja v najem 10. Prodaja nepremičnine 11. Obdavčitev nepremičnin večje vrednosti 12.Pridobitev novega prevoznega sredstva v Slovenijo 13. Pridobitev rabljenega prevoznega sredstva v Slovenijo 14. Velike družine – uveljavljanje vračila DMV 15. Invalidi - uveljavljanje vračila DMV 16. Rabljeno vozilo iz tujine – na kaj moramo biti pozorni 17. Obdavčitev vodnih plovil 18. Obdavčitev daril 19 Dedovanje 20. Obdavčitev v nagradnih igrah 21. Obdavčitev iger na srečo 22. Obdavčitev obresti 23. Prodaja vrednostnih papirjev, drugih deležev ali investicijskih kuponov 24. Obdavčitev dividend 25. Odpis, odlog, obročno plačilo davka 26. Pritožba 27. Davčna izvršba 28. Pomembni datumi – za fizične osebe