DAVEK NA DOHODEK

Prodaja deleža tuji družbi

Categories: DAVEK NA DOHODEK, DAVKI|

VPRAŠANJE     SLOVENSKA Družba X d.o.o. ima v svoji lastniški strukturi tudi družbenika - pravno osebo I. iz Italije . V družbi I. se je v letu 2013 pričel stečajni postopek. X d.o.o. želi kupiti delež od dosedanjega družbenika, s čimer bi torej X d.o.o. pridobil lastni poslovni delež. Glede na dokument Civilnega sodišča iz ITALIJE z dne za tovrstno transakcijo ni omejitev.   Zanima vas obdavčitev kupnine oz. dohodka, ki bo nakazana družbi I. ob prodaji deleža vaši družbi. Prav tako vas zanima, kateri organ družbe X d.o.o. sprejme odločitev o pridobitvi lastnega deleža.     MNENJE   Za pridobitev lastnega deleža potrebuje družba zadostne vire, to je nerazporejen dobiček, ki se mora (najmanj v znesku načrtovane kupnine) preoblikovati v rezerve za lasten delež. Na sestanku smo ugotovili, da je ta pogoj v vaši družbi izpolnjen, saj razpolagate z zadostnim obsegom nerazporejenega dobička. Nujno je, da skupščina družbe sprejme sklep o uporabi bilančnega dobička za namen povečanja rezerv za lastni delež. Glede pristojnosti odločanja o pridobitvi lastnega deleža je treba upoštevati Sodbo Vrhovnega sodišča RS, številka III Ips 149/2009. Ta navaja, da je za pridobitev lastnega deleža d.o.o. potreben sklep skupščine. Družbeniku (pravni osebi iz Italije) bo družba X d.o.o. izplačala vrednost njegovega deleža (35% delež v družbi X d.o.o.). Ocenjujete, da bo kupnina znašala 120.000 EUR. Ugotavljamo, da je družba I., ki ima 35% delež v X d.o.o. leta 1995 vplačala X tolarjev (….EUR), kasneje pa se je osnovni vložek družbenikov povečeval z vnosom ostalih sestavin kapitala v osnovni kapital (prejeli smo le informacijo o takratnem prvotnem nakazilu leta 1995, če je morda drugače, nas prosim obvestite).   Preverili smo, ali družba i. s prodajo deleža v Sloveniji doseže dohodek, ki bi

Nakup družbe

Categories: DAVEK NA DOHODEK, DAVKI|

  VPRAŠANJE Načrtujete nakup podjetja s sedežem v Sloveniji (v mnenju družbe ne omenjamo, imenujmo jo družba X). Razmišljate glede strateške izvedbe nakupa, pri čemer se pojavljata dve možnosti: -        slovensko družbo X kupi slovenska pravna oseba. Dobiček, ki bi ga dosegala družba X, bi se v obliki dividende plačal slovenski družbi; -        slovensko družbo X kupi angleška družba . Dobiček, ki bi ga dosegala družba X, bi se v obliki dividende plačal angleški družbi.   V nadaljevanju opisujemo davčni vidik obeh navedenih možnosti.   MNENJE Če slovenska družba izplača dividendo, govorimo o nakazanem dohodku, ki je obdavčljiv po 70. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Navajamo določilo prve točke prvega odstavka 70. člena ZDDPO-2: (1) Davek se izračuna, odtegne in plača po stopnji 15 % od dohodkov rezidentov in nerezidentov - razen dividend in dohodkov podobnih dividendam, izplačanih preko poslovne enote nerezidenta, ki se nahaja v Sloveniji - ki imajo vir v Sloveniji, in sicer od: 1. plačil dividend, pri tem se za dividendo štejejo: a) dividenda, ki je dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki, ki se izplača družbenikom ali članom v zvezi z udeležbo v dobičku izplačevalca; b) dohodki, podobni dividendam iz 74. člena tega zakona.   Obstajajo seveda razlike, v kolikor se dividenda nakaže domači (slovenski) družbi ali tuji družbi.   Nakazilo dividende družbeniku: slovenski družbi Če slovenska družba X plača dividendo slovenskemu družbeniku (pravni osebi), se davek ne obračuna. Pravna podlaga je v drugem odstavku 70. člena ZDDPO-2: (2) Davek se ne izračuna, odtegne in plača od dohodkov iz prvega odstavka tega člena, plačanih: 1. Sloveniji ali samoupravni lokalni skupnosti v Sloveniji; 2. Banki Slovenije; 3. zavezancu rezidentu, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno številko; 4. zavezancu nerezidentu, ki

Ločeno evidentiranje dejavnosti

Categories: DAVEK NA DOHODEK, DAVKI, DEJAVNOST, JAVNI SEKTOR, KNJIGOVODSTVO, NAČRTOVANJE, NADZOR, OBRAČUNAVANJE, POROČANJE, POSLOVANJE, PRIPOMOČKI, RAČUNOVODSTVO, STANDARDI|Tags: , , , , , , , , , , , , , |

UVOD: Strokovna pravila računovodenja, predpisi o izvajanju javnih služb in predpisi o izvajanju dejavnosti, ki se financirajo iz proračunskih virov, zahtevajo ločeno evidentiranje dejavnosti namensko financiranih dejavnosti od dejavnosti, ki se financirajo na trgu. Najenostavnje lahko zavezance za ločeno evidentiranje opredelimo kot tiste, ki računovodijo v skladu s SRS 35 ali SRS 36. Občutljiva razmerja so povezana s sočasnim izvajanjem: dejavnosti, ki so financirane za javnimi viri (izvajalci javne službe, posredni proračunski uporabniki itd.); dejavnosti, ki se opravljajo za trg (razne storitve, najemi, izvajanje raziskovalnih projektov, izvajanje izrednega študija, izvajanje plačljivih zdravstvenih storitev itd.). Napačna alokacija stroškov, odhodkov ali prihodkov lahko privede do nenamenske porabe namenskih virov financiranja. Opozoriti velja še na vsebino tako imenovanh "posebnih storitev", to je storitev, ki se izvajajo z javno financiranimi kapacitetami (npr. izvajalec javne službe izvaja posamezne storitve s sredstvi, ki so kupljena iz namenskih javnih virov; dodatno zaračunavanje storitev odvoza smeti različnim podjetjem itd). PRIHODKI: Prihodki iz naslova posameznih aktivnosti (dejavnosti) morajo biti jasno razvidni in razporejeni na aktivnosti na katere se nanašajo (javna služba, najemnine, prodaja prehrane zunanjim, prodaja prehrane zaposlenim,….). STROŠKI IN ODHODKI: Stroški se razporejajo po naravnih vrstah stroškov, in sicer: A) Stroški amortizacije (nastajajo zaradi prenašanja nabavne vrednosti amortizirljivega sredstva na poslovne učinke in se obračunajo kot zmnožek amortizacijske osnove in amortizacijske stopnje). B) Stroški materiala (obsegajo zlasti stroške osnovnega in pomožnega materiala, živil, energije, materiala za čiščenje in vzdrževanje, pisarniškega materiala in strokovne literature ….). C) Stroški dela (obsegajo vse stroške, ki nastajajo v zvezi z zaposlenimi: od plač in nadomestil plač do prispevkov in davkov, dodatnih zavarovanj zaposlenih in povračil stroškov ter prejemkov zaposlenih). D) Stroški storitev (stroški v zvezi z opravljanjem dejavnosti, najemnine, stroški vzdrževanja in čiščenja, komunalne in prevozne storitve,

Sestavine poslovnega izida

Categories: 93 – ČISTI DOBIČEK ALI ČISTA IZGUBA OZIROMA NERAZPOREJENI ČISTI PRESEŽEK PRIHODKOV ALI ČISTI PRESEŽEK ODHODKOV, DAVEK NA DOHODEK, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, RAZRED 7 – ODHODKI IN PRIHODKI ODHODKI, RAZRED 8 – POSLOVNI IZID, RAZRED 9 – KAPITAL, DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN DOLGOROČNE REZERVACIJE, SRS 17 - Odhodki, SRS 18 - Prihodki, SRS 19 - Vrste poslovnega izida in denarnega toka, SRS 25 - Oblike izkaza poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje|Tags: , , , , , , , , , , , |

Sestavine poslovnega izida