| ZBIRKA: | Leto 2025, letnik 18, Revija: Poslovodno računovodstvo (PR) |
| Povzetek: |
|
VLADIMIR BUKVIČ: STRATEŠKE INVESTICIJE – GONILO RASTI PODJETIJ IN VIR USTVARJANJA NOVE VREDNOSTI ZA LASTNIKE: PRIMER SLOVENSKIH PODJETIJ.
Povzetek: Prispevek obravnava strateške investicije, za katere velja, da edine ustvarjajo vrednost za lastnike in povečujejo njihovo premoženje. Namen raziskave je ugotoviti vpliv strateških investicij na rast podjetij, na povečanje vrednosti, produktivnosti in uspešnosti poslovanja. V članku smo prikazali rezultate testiranja treh raziskovalnih hipotez, in sicer (1) strateške investicije so največji generator rasti podjetij, (2) strateške investicije z ustvarjanjem dobička povečujejo vrednost podjetij in (3) strateške investicije povečujejo produktivnost in izboljšujejo uspešnost poslovanja. Na začetku postavimo preprost konceptualni model, ki ga poimenujemo krog strateških investicij. Bistvo tega modela je, da izhaja iz strateških investicij in se nanje vrača. Strateške investicije spodbujajo rast podjetij, kar predstavimo s povečanimi čistimi prihodki od prodaje in dodano vrednostjo. Če so bile strateške investicijske odločitve racionalne in uspešne in če so podjetja ob povečanih prihodkih dobro gospodarila s sredstvi in ob obvladovanju tveganj tudi zniževala stroške poslovanja, so strateške investicije ustvarile dobiček. Dobiček je sestavina kapitala, seveda če ostane v bilanci stanja nerazporejen, torej kot zadržani dobiček. Večji kot je, večji je kapital, večja je vrednost podjetja, večje je premoženje lastnikov. Ta akumulirani dobiček je pa tudi potencialni vir financiranja novih strateških investicij. In krog je sklenjen. Na osnovi temeljitega pregleda literature nas članek vodi po krogu strateških investicij in podrobno predstavlja konstrukte v konceptualnem modelu. Te konstrukte smiselno povežemo in po posameznih parih nakažemo vzročno posledično odvisnost med njimi (strateške investicije in rast podjetja, rast in vrednost podjetja vključno z dobičkom). Na koncu še ocenimo vpliv strateških investicij na produktivnost in finančno uspešnost poslovanja podjetij. Za te odnose v empiričnem delu na osnovi statističnih metod preverimo in testiramo naše raziskovalne hipoteze, kar je glavni cilj tega prispevka. Za raziskavo so izbrana velika in srednje velika slovenska podjetja in na osnovi primarnih podatkov (zelo reprezentativen statistični vzorec) ter sekundarnih podatkov za daljše časovno obdobje 2000-2017 preverjamo raziskovalne hipoteze, ki so potrjene in sprejete. Članek se zaključi s trditvijo, da so strateške investicijske odločitve pomembne finančne odločitve za podjetja s posledicami na dolgi rok in ki podjetjem ob obvladovanju investicijskih tveganj zagotavljajo trajnostno rast, to pa vselej spodbujajo strateške investicije vključno z vlaganji v inovacije. Pri tem sta tehnološko in upravljavsko znanje spiritus agens za vrtenje našega kroga strateških investicij.
ŽIVKO BERGANT: KRITIČNA PRESOJA PRAVNIH OKVIROV DRUŽBENE ODGOVORNOSTI PODJETIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI Z VIDIKA RAČUNOVODSTVA.
Povzetek: Avtor ugotavlja neskladnost med temeljnimi načeli družbene odgovornosti in pravnim sistemom v Sloveniji, ki ne upošteva temeljnih določil Ustave RS. Tako stanje vpliva tudi na neustreznost zakonskih predpisov in standardov računovodenja, ki bi jih lahko dopolnili ne glede na mednarodne standarde. Vse to so pomembne ovire za nadaljnji teoretični in praktični razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji.
DAVORIN TEMLIN, DARJA GREGORČIČ BERNIK :VPLIV UVEDBE PROGRESIVNE OBDAVČITVE DOHODKA OD ODDAJANJA PREMOŽENJA V NAJEM NA ŽIVLJENJSKI STANDARD.
Povzetek: V prispevku z metodo deskripcije obravnavamo obdavčitev dohodka iz delovnega razmerja, ki je vrsta dohodka iz zaposlitve fizičnih oseb, v Sloveniji in Avstriji ter vpliv na prilive v državni proračun v primeru uvedbe progresivne obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem v Sloveniji. Po trenutno veljavni davčni zakonodaji so ti dohodki v Sloveniji obdavčeni po proporcionalni oz. enotni davčni stopnji, v Avstriji pa progresivno, kar pomeni, da davčna stopnja narašča s povečevanjem davčne osnove. Ta način obdavčitve, bi naj zagotavljal večjo davčno pravičnost, ker premožnejšim posameznikom, ki razpolagajo z več premoženja, nalaga večjo davčno obveznost. Gre za vrsto dohodka, ki ga dosegajo fizične osebe z oddajanjem nepremičnin in je obdavčen z dohodnino ter predstavlja pomemben vir proračuna držav. V primeru spremembe davčne zakonodaje oz. uvedbe obdavčitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem po progresivni stopnji, ki bi nedvomno pomenila dodatno davčno breme za določene davčne zavezance, je potrebno upoštevati tudi tveganja, kot je na primer izogibanje prijavljanja teh dohodkov, prodaja nepremičnin v Sloveniji in nakup v tujini ter beg možganov v tujino. Izrednega pomena je učinkovit nadzor s strani inšpekcijskih služb glede prijavljanja oddaje nepremičnin v najem in sočasno spreje drugih ustreznih ukrepov, ki preprečevali navedeno. Ob tem pa je potrebno upoštevati tudi ukrepe na področju socialne politike in zagotoviti, da bodo mladi imeli kje prebivati in bi bile nepremičnine, v katerih bi bivali otroci lastnikov, posvojenci oz. socialno ogrožene družine, izvzeti iz obdavčitve. Vsekakor pa je potrebno premožnejšim zagotoviti tudi stabilno gospodarsko okolje z drugimi gospodarskimi spodbudami ter mladim zagotoviti tudi privlačno delovno okolje, kamor pa ne sodi le davčna politika. V prispevku smo opisali nekatera bistvena določila dohodninske zakonodaje v Sloveniji in Avstriji ter prikazali vpliv na višino davkov, ki jih davčni zavezanci plačajo v državni proračun. Simulacija izračuna je pokazala, da bi imela uvedba progresivne obdavčitve dohodkov od oddajanja premoženja v najem pozitiven vpliv na prilive v državni proračun, kar bi državi omogočilo, da preko socialnih transferjev oz. davčnih olajšav vpliva na življenjski standard državljanov. Vseeno pa moramo vedeti, da je Slovenija po drugi strani zaradi obdavčitve oddaje nepremičnin po proporcionalni oz. enotni davčni stopnji bolj konkurenčna kot Avstrija. Ukrep je bil sprejet namreč ravno zato, da bi zavezanci za davek prijavljali oddajo nepremičnin in bi se zmanjšale utaje davkov na tem področju. Posledično je najbrž manj verjetno, da bi se v Sloveniji vrnili na progresiven način obdavčitve. Je pa primerjalna analiza dohodninske zakonodaje v obeh državah nakazala, kaj bi morali v Sloveniji spremeniti, da bi preprečili beg možganov v tujino. Če ugotovitve primerjalne analize apliciramo v slovenski pravni red, bi bilo v Sloveniji vsekakor smiselno razmisliti tudi o postopnem dvigu splošne olajšave, uvedbi socialne kapice in bolj progresivne dohodninske lestvice.
IGOR MANOHIN , ŽIVKO BERGANT: POSAMEZNIK IN DRUŽBENA ODGOVORNOST.
Povzetek: Avtorja izhajata iz opredelitve družbene odgovornosti, katere temeljni nosilec je posameznik. Pri tem ugotavljata, da lahko vsak človek prispeva k družbeni blaginji na treh področjih: v organizaciji, v odnosu do družbe in v odnosu do samega sebe. V povezavi s številnimi lastnostmi človeka članek obravnava različne oblike operacionalizacije njegove družbene odgovornosti. Prikazana je tudi vloga in mesto posameznika v omrežju družbene strukture z vidika družbene odgovornosti. To kaže na globoko prepletenost človekovega delovanja v družbeni strukturi, s tem pa tudi na medsebojno povezanost in soodvisnost vseh ljudi.
BARBARA MAIER, DARINKA KAMENŠEK: PRIPRAVLJENI NA DIREKTIVO GLEDE POROČANJA PODJETIJ O TRAJNOSTI (CSRD)? KAJ KAŽE PRIMERJALNA ANALIZA SLOVENSKIH PODJETIJ.
Povzetek: Z začetkom leta 2025 so v obvezno uporabo stopili Direktiva glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD), Evropski standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS) in novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M). Le ti zahtevajo od podjetij obvezno in poenoteno pripravo poročil o trajnostnosti in na novo uokvirjajo ter širijo nabor obveznikov k nefinančnemu poročanju. Prve priprave poročil o trajnostnosti po navedenih normah, določeni zavezanci pripravljajo že v tem letu za poslovno leto 2024. Obravnavana tematika je, podobno kot v celotni Evropski uniji, tudi v slovenskem poslovnem prostoru zelo aktualna in predvsem zelo kompleksna, kar je pokazala v nadaljevanju omenjena analiza Visoke šole za računovodstvo in finance iz leta 2023, kot tudi aktualna, ki jo obravnavamo danes. Enako je opaziti tudi v odzivih stroke; npr. Agencije za nadzor nad revidiranjem ali Gospodarske zbornice Slovenije. Oboji so kritični tako do samih predpisov kot tudi do nerazumevanja obveznikov k poročanju vsebine zakonodajnih zahtev in zahtev standardov. V tem članku predstavljamo izsledke primerjalne analize slovenskih podjetij, ki že poročajo, in tistih, ki se pripravljajo na poročanje o trajnostnosti po direktivi CSRD in ZGD-1M.
ŽIVKO BERGANT: KAKŠNA JE RAZLIKA MED RAČUNOVODENJEM IN RAČUNOVODSTVOM?
Povzetek: Avtor ugotavlja, da se v praksi in pogosto tudi v strokovnih člankih ne razlikuje dovolj med računovodenjem in računovodstvom, kar zamegljuje razumevanje obeh dejavnosti. Zato v članku podaja nekaj temeljnih razlik.
KRISTINA SOJER PETROVIĆ: ZAVESTNO DELOVANJE KOT TEMELJ TRAJNOSTI: OD NOTRANJEGA MIRU DO DRUŽBENE ODGOVORNOSTI.
Poročanje o trajnostnem poslovanju postaja pomemben del letnih poročil podjetij. S sprejetjem prvih Evropskih standardov o trajnostnem poročanju (ESRS) bodo za leto 2024 podjetja že morala poročati o trajnostnih praksah. Sistematično spremljanje kazalnikov, kot so ogljični odtis, poraba vode in energije ali izpusti v okolje, je nujen korak, če želimo ohraniti planet, in prihodnjim generacijam zagotoviti pogoje za življenje. A ob tem ne smemo pozabiti, da samo številke še ne ustvarijo trajnosti. Če naj bodo poročila živa in resnična, jih moramo povezati z notranjo dimenzijo človeka – z našimi namerami, mislimi in načinom delovanja. Prava trajnost nastane šele takrat, ko zunanje zahteve srečajo notranjo zavest.
