VPRAŠANJA – ODGOVORI

Plačilo terjatve z nepremičnino na osnovi izvensodne poravnave

Categories: 02 – NEPREMIČNINE, 09 – TERJATVE ZA ODLOŽENI DAVEK TER TERJATVE DO SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN DO NOSILCEV KMEČKIH GOSPODINJSTEV, 12 – KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV, 67 – NEKRATKOROČNA SREDSTVA (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO, KNJIGOVODSTVO, KONTNI OKVIR, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZRED 1 – KRATKOROČNA SREDSTVA - RAZEN ZALOG - IN KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE, RAZRED 6 – ZALOGE PROIZVODOV, STORITEV, BLAGA IN NEKRATKOROČNIH SREDSTEV (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO, SRS, SRS 1 - opredmetena osnovna sredstva, SRS 5 - Terjatve, STANDARDI, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , , , |

Plačilo terjatve z nepremičnino na osnovi izvensodne poravnave

SREDSTVA V UPRAVLJANJU (SRS 36)

Categories: ENOTNI KONTNI NAČRT (EKN), KNJIGOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO, SRS, SRS 36 - Računovodske rešitve v nerpidobitnih organizacijah - pravnih osebah zasebnega prava, STANDARDI, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , , |

Vprašanje: Ali lahko opremo izročimo izvajalcu javne službe v upravljanje? Odgovor: Če izhajamo iz določil Slovenskega računovodskega standarda 36 (2006) (v nadaljevanju SRS 36), Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah – pravnih osebah zasebnega prava, 28. člena Zakona o računovodstvu in določil o vsebini skupine kontov 09 Enotnega kontnega načrta (v nadaljevanju EKN), razumemo, da SRS 36, več ne poznajo pojma sredstva v upravljanju, Zakon o računovodstvu in Enotni kontni načrt, pa jih obravnavajo. Pri našem stališču se v takih primerih še vedno uporablja institut sredstev upravljanju. Izhajamo iz dejstva, da je lex specialis Zakon o računovodstvu, ki se na področjih, ki jih ne rešuje avtonomno, sklicuje na SRS. Glede na navedeno, menimo, da lahko izročite svoja sredstva tistim, ki računovodijo po zakonu o računovodstvu in uporabljajo EKN v upravljanje.  

Osebno delo – delo na črno : novosti od 1.1.2015

Categories: DAVKI, delo na črno, DRUGI DAVKI, POSLOVANJE, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , , |

Novosti na področju osebnega dela. Veljati začnejo 1. 1. 2015. Prikazana so ključna vprašanja, ki urejajo delo na črno, in sicer: Davčna uprava Republike Slovenije daje napotke davčnim delavcem za lažje razumevanje davčnih predpisov in enako obravnavo davčnih zavezancev v obliki pojasnil. Z namenom čim boljšega informiranja dajemo pojasnila, kot odgovore na vprašanja, na razpolago tudi davčnim zavezancem, strokovni in širši javnosti. Pojasnila nimajo statusa predpisa, so le pripomoček napotilne narave, ki kažejo strokovno razumevanje in stališče davčne uprave o določeni davčni problematiki. Splošno Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/07-UPB1, v nadaljevanju: ZPDZC) določa, v katerih primerih se opravljanje dejavnosti oziroma dela šteje kot delo na črno, kdaj se šteje zaposlovanje delavcev kot zaposlovanje na črno, kdo je soudeleženec dela na črno in kaj je nedovoljeno reklamiranje. V 7. členu ZPDZC so naštete dejavnosti oziroma dela, ki se ne štejejo za delo na črno. To so: medsebojna sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo in osebno dopolnilno delo. Osebno dopolnilno delo je obravnavano v 12. členu ZPDZC, podrobneje pa v Pravilniku o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo (Uradni list RS, št. 30/02, v nadaljevanju: pravilnik). Kaj se šteje za osebno dopolnilno delo Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik osebno sam opravlja dela, ki so našteta v prilogi 1, ki je sestavni del pravilnika. Seznam del, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, je razdeljen v točki A in B. V točki A so našteta dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela (občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in podobno, vzdrževanje pripadajočih zunanjih

Slabitev finančnih naložb

Categories: RAČUNOVODSTVO, SRS, SRS 3 - Finančne naložbe, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , |

Vprašanje: Sprašujete glede mnenja o vrednotenju naložb oziroma o potrebi po slabitvi v vaši odvisni družbi glede na to, da obstaja verjetnost, da bo ena izmed bank vložila postopek za pričetek stečaja te družbe. Družba ima sedež v tujini, kjer po vašem poznavanju zakonodaje začetek stečaja pomeni izvedbo postopkov v dveh korakih, in sicer: najprej se pripravi načrt finančne reorganizacije (podobno kot pri nas prisilna poravnava), s katerim se mora strinjati večina upnikov, šele če ta postopek ne uspe, se začne druga faza - stečaj oziroma bankrot, kot to imenujejo Srbi. Družba je v letu 2010 izvedla slabitev naložbe v svojo odvisno družbo na temelju opravljenih cenitev premoženja te družbe za potrebe priprave lastnega načrta finančne reorganizacije. Slabitev je bila opravljena v takšni višini, da sta bila pripadajoča vrednost kapitala odvisne družbe in vrednost izkazane naložbe v družbi usklajena.  Odvisna družba vrednoti svoje naložbe po nabavni vrednosti v skladu s SRS 3. Odgovor: V nadaljevanju povzemamo določila SRS 3 v točkah, ki govorijo o vrednotenju naložb: »3.25. Na vsak dan bilance stanja je treba oceniti, ali obstaja kak nepristranski dokaz morebitne oslabljenosti finančne naložbe ali skupine finančnih naložb. Če tak dokaz obstaja, je treba finančno naložbo prevrednotiti zaradi oslabitve. Izgube zaradi oslabitve nastanejo, in zaradi tega je treba naložbo prevrednotiti, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka (dogodkov) po začetnem pripoznanju finančne naložbe, ki vpliva(jo) na ocenjene prihodnje denarne tokove finančne naložbe ali skupin finančnih naložb, ki jih je možno zanesljivo oceniti.» Ocenjene prihodnje denarne tokove lahko oceni cenilec vrednosti podjetij. Ker pa podjetja običajno nimajo teh strokovnjakov v podjetju, morajo angažirati zunanje izvajalce, ki pomenijo dodaten strošek. Iz tega razloga je Slovenski inštitut za revizijo sprejel Pojasnilo 1 k SRS 3 – Oslabitev

Letni popis in inventura

Categories: KONTROLE V PROCESU IZVAJANJA, NADZOR, popis in inventura, RAČUNOVODSTVO, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , |

V članku prikazujemo vprašanja in odgovore o letnem popisu oziroma inventuri. Vprašanja so vezana na javni sektor. Objavljena so na spletnih stranh Ministrstva za finance . Tukaj jih ponavljamo: Ali so v popisnih komisijah kot člani lahko zunanji pomočniki, ne samo zaposleni (npr. študenti po študijski napotnici)? Člani popisnih komisij so lahko tudi nezaposleni. Tako so lahko člani tudi zunanji sodelavci, ki poznajo delovanje proračunskega uporabnika. Nesmiselno pa je, da bi za izvedbo tega posla sklepali pogodbe o delu z osebami, ki nimajo prav nikakršne povezave z proračunskim uporabnikom. Ali je vodja popisa lahko računovodski delavec? Lahko, ne more pa računovodski delavec izvajati popisa sredstev, za katere je sam odgovoren, npr. blagajnik ne more biti član popisne komisije za popis gotovine v blagajni, lahko pa je član popisne komisije za popis osnovnih sredstev. Katere podatke naj vsebujejo popisni listi, ki jih računovodstvo da inventurni komisiji? Vsebina popisnih listov je odvisna od tega, za katera sredstva oz. vire sredstev gre. Za popis osnovnih sredstev je na popisnem listu navedena inventarna številka, naziv ter nahajališče osnovnega sredstva, ne sme pa biti tam vrednosti, količina pa je tako ali tako znana. - Za popis terjatev in obveznosti je vsebina popisnih list – naziv poslovnega partnerja z navedbo – specifikacijo vseh neplačanih prejetih oz. izdanih faktur. - Za popis naložb, je vsebina popisnih list – naziv poslovnega partnerja, skupni znesek skupaj s specifikacijo posameznih poslovnih dogodkov. - Podobno pa je tudi za vse vrste terjatev in obveznosti iz naslova prejetih in danih posojil. - Za popis materiala je vsebina popisnih list – naziv materiala, lahko tudi vrednost za osnovno enoto količine, ne more pa biti skupna vrednost. Enako velja tudi za drobni inventar, gotove proizvode, trgovsko blago. Kdaj damo

Poročanje o najemnih pravnih poslih v evidenco trga nepremičnin po 1. juliju 2013

Categories: DAVKI, POROČANJE O NAJEMNIH IN PRODAJNIH POGODBAH, POSLOVANJE, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , , , , , |

Vprašanje: Ali je treba o najemni pogodbi, ki jo je sklenila pravna ali fizična oseba komu poročati? Odgovor: Obveznost poročanja o: kupoprodajnih poslih z nepremičninami in najemnih poslih s stavbami in deli stav v evidenco trga nepremičnin (v nadaljevanju: ETN), ki je prilagojena za vzpostavitev podatkov o kupoprodajnih pravnih poslih z nepremičninami in najemnih pravnih poslih s stavbami in z deli stavb, poročanja o najemnih pravnih poslih s stavbami ali z deli stavb v, ki se vodi pri Geodetski upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju: GURS), določa Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06, 87/11 in 40/12 – ZUJF) v 22. členu. Kršitev obveznosti je sankcionirana. Podatke o najemnih pravnih poslih s stavbami in z deli stavb morajo po 1. juliju 2013 v evidenco trga nepremičnin ETN poslati: najemodajalci, ki so fizične ali pravne osebe in so lastniki stavb ali delov stavb, ki jih dajejo v najem; najemodajalci, ki so upravljavci stavb ali delov stavb v lasti Republike Slovenije; upravniki večstanovanjskih ali poslovnih stavb za dele stavb v solastnini lastnikov delov stavb v večstanovanjski ali poslovni stavbi. Podatke je treba v ETN poslati za vsak najemni pravni posel s stavbo ali z delom stavb do 15. dne v mesecu po mesecu, v katerem je bil sklenjen najemni pravni posel ali je prišlo do spremembe najemnika ali zneska najemnine. Podatke o najemnih pravnih poslih, ki bodo sklenjeni v juliju 2013, je treba poslati najkasneje do 15. avgusta 2013. Najemodajalec mora za najemni pravni posel s stavbo ali z delom stavbe, ki 1. julija 2013 še traja, poslati podatke do 15. decembra 2013, ne glede na to, ali bo do takrat še trajal ali ne. Prilagojena ETN se na podlagi Sklepa o začetku uporabe prilagojene

Koledar oddajanja davčnih obrazcev

Categories: DAVKI, PRIPOMOČKI, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: |

V članku prikazujemo koledar ododajanja davčnih obrazcev. Posamezni datumi so povzeti po navedbah DURS, ki so razvidne na tej povezavi: http://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/Introduction/SubmissionCalendar.aspx Stanje, kot je veljalo 1. 1. 2014, pa je v spodnjem koledarju, v katerem omogočamo iskanje po datumih, rokih, obrazcih idr.   Koledar oddajanja obrazcev

REK obrazci

Categories: DAVKI, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , , , |

S 1. 1. 2014 veljajo spremembe pri poročanju o izplačilih različnih vrst dohodkov. V članku prikazujemo stališče DURS o poročanju z različnimi REK obrazci. Pravila so dostopna na posameznih povezavah ali na spodnjem naslovu: http://www.durs.gov.si/si/prispevki_za_socialno_varnost/novosti_v_zvezi_s_predlaganjem_rek_obrazcev/ *** Tehnična navodila za pripravo podatkov v elektronski obliki Glede na spremembe REK obrazcev so dopolnjena tehnična navodila za pripravo podatkov v elektronski obliki, ki so objavljena na eDavkih. *** Ključna pravila so obravnavana na naslednjih povezavah: Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (24. 12. 2013) Seznam vrst dohodkov na REK obrazcih (19. 12. 2013) Spremembe pri predlaganju obračunov davčnega odtegljaja (REK obrazcev) Najpogostejša vprašanja v zvezi s predlaganjem REK obrazcev po 1. 1. 2014   Na gornjem naslovu so do dneva tega članka objavljeni naslednji odgovori na postavljena vprašanja:   DODATNI PODATKI O IZPLAČANIH DOHODKIH 1. Ali v podatku B01 Plača vpisujejo tudi nadure? Da, v polje B01 se vpišejo ure in znesek dohodka od opravljenih ur (rednih in nadur) in nadomestila plač, ki bremenijo delodajalca. 2. V javni upravi se obračunavajo plače po normiranih urah. V obračunu so tudi dejanske ure. Ali se v B01 Plača poroča dejanske ali normirane ure? V polju B01 se poroča o dejanskih urah. 3. Ali se v polje B06 Povračila stroškov do uredbe vlade - stroški službene poti vpišejo vsa povračila stroškov službenih poti tudi, če jih delodajalec plača neposredno izvajalcu (kot je primeroma prevoz in prenočišče plačano prevozniku oz. hotelu neposredno)? Da, vpišejo se vsa povračila stroškov službene poti v znesku določenem z uredbo vlade. 4. Ali se v polje B06 Povračila stroškov do uredbe vlade - stroški službene vpisujejo tudi akontacije stroškov službenih poti, ki jih delavec prejme

Mnenje Banke Slovenije pri sestavi letnega poročila bank za leto 2013

Categories: POROČANJE, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , , , , , |

Banka Slovenije je 13. 12. 2013 z dopisom 24.40-966/12-HK izdala napotke, ki jih banke upoštevajo pri sestavi letnega poročila za leto 2013. Nanašajo se na: 1. vrednotenje finančnih naložb, 2. vrednotenje nepremičnin, 3. računovodske izkaze podjetij kot pomoč pri presoji potrebnih slabitev oziroma rezervacij, 4. obravnavo restrukturiranih izpostavljenosti. Prikazujemo jih v spodnji prilogi. Merjenje finančnih naložb v bankah

Gotovinsko poslovanje – vračilo DDV-ja v potniškem prometu

Categories: DAVKI, DDV, POSTOPEK, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , |

Ali se vračilo DDV-ja v potniškem prometu (75. člen ZDDV-1) mora izvesti na prejemnikov TRR ali se lahko izvede prek mednarodne poštne nakaznice? V primeru vračila davka na dodano vrednost v potniškem prometu davka ni treba nakazati na TRR, saj vračilo DDV-ja v potniškem prometu ne šteje za »druga plačila« iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2, niti tega ni mogoče šteti kot plačilo za dobavljeno blago in opravljene storitve, temveč gre za vračilo. Glej stališče DURS. Drugi odgovori na vprašanja povezana s plačilom z gotovino so na tej povezavi.

Gotovinsko poslovanje kmetov – obveza odprtja transakcijskega računa

Categories: DAVKI, POSLOVANJE, POSTOPEK, VPRAŠANJA - ODGOVORI|

Ali mora kmet za svoje poslovanje odpreti poslovni račun ali lahko plačuje račune s svojo osebno bančno kartico in prejema prihodke na svoj osebni račun? Fizičnim osebam, ki samostojno opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in niso registrirani kot samostojni podjetniki, ni treba za namene dejavnosti odpirati ločenega transakcijskega računa, kar pomeni, da lahko tudi za namene dejavnosti poslujejo prek osebnega transakcijskega računa. Torej lahko plačujejo blago in storitve z osebno bančno kartico in prejemajo plačila za svoje pridelke in storitve na svoj osebni transakcijski račun. Glej stališče DURS. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Gotovinsko poslovanje – opravljanje dejavnosti kmetov

Categories: DAVKI, DEJAVNOST, POSTOPEK, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , , , , |

Ali se za namene izvajanja 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13) kmetje z dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki so obdavčeni z dohodnino na podlagi katastrskega dohodka, štejejo, kot da opravljajo dejavnost? Ne, fizične osebe, za katere se šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, katere dohodek je obdavčen na podlagi katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in kmetijskih subvencij, se za namene izvajanja 23. a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku ne štejejo, kot da opravljajo dejavnost, razen v primeru, da so za svojo dejavnost zavezanci za DDV. Glej stališče DURS. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Kdaj velja, da kmetje opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost v okviru dejavnosti – plačevanje z gotovino

Categories: DAVKI, DEJAVNOST, POSTOPEK, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tags: , , , , , |

Kdaj se za namene izvajanja 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku kmetje vštevajo med opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti v okviru dejavnosti? Kmetijska oziroma gozdarska dejavnost se tako skladno z Zakonom o gospodarskih družbah kot davčno zakonodajo sama po sebi šteje za gospodarsko dejavnost. Posebnost je samo v tem, da se v primeru, kadar to dejavnost opravljajo fizične osebe kot posamezniki ali skupaj (za davčne namene je taka enota kmečko gospodinjstvo), dejansko opravljanje dejavnosti ne ugotavlja (opravljanja dejavnosti ni treba registrirati po predpisih o gospodarskih družbah, kmetijski predpisi pa prav tako tega statusa ne urejajo). Za davčne namene se kot opravljanje dejavnosti (za namene dohodnine se taka dejavnost poimenuje osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost) šteje lastništvo oziroma uporaba kmetijskih zemljišč in čebeljih panjev, davčna osnova za obdavčitev dohodkov pa določi pavšalno (na podlagi katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj), kar pa samo po sebi še ni dokazilo, da nekdo kmetijsko dejavnost tudi dejansko izvaja kot pridobitno dejavnost (da dejansko prodaja svoje pridelke na trgu z namenom pridobivanja dobička). Glede na namen 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13) (zagotoviti pregledno nakazovanje plačil nad 420 evrov za dobavljeno blago in storitve ter druga plačila na transakcijske račune prejemnikov) pa je pomembno, da se kot zavezanca določi osebo, za katero je mogoče predvidevati, da dejavnost dejansko opravlja, in na podlagi tega kriterija je mogoče kot osebe, ki samostojno opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost, nedvoumno šteti samo: • fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost v okviru samostojnega podjetnika posameznika; • fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, za katero dohodek ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in

Letni dopust in regres za letni dopust

Categories: 47 – STROŠKI DELA, LETNI DOPUST IN REGRES, VPRAŠANJA - ODGOVORI, ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH|Tags: , , , , |

LETNI DOPUST IN REGRES ZA LETNI DOPUST Vprašanja: 1. Po ZDR pripadajo delavcu najmanj štirje tedni letnega dopusta. Kaj to pomeni glede na določbe kolektivne pogodbe? 2. Ali se lahko letni dopust izrablja po urah? 3. Kdaj lahko delavec izrabi letni dopust? 4. Kako je s prenosom izrabe letnega dopusta v primeru odsotnosti delavca zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka? 5. Delavka je bila celo koledarsko leto odsotna z dela, najprej zaradi bolniške, ki se je nadaljevala v porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka. Ali ji pripada dopust za to koledarsko leto? 6. Strokovna delavka se vrača s porodniškega dopusta februarja. Na kakšen način bo lahko izrabila letni dopust, ki ga bo prenesla iz prejšnjega leta? 7. Strokovna delavka se vrača s porodniškega dopusta septembra. Kako je z izrabo njenega letnega dopusta? 8. Ali je delodajalec dolžan zagotoviti izrabo letnega dopusta delavki, ki pred nastopom porodniške prekine bolniško? 9. Strokovna delavka v šoli nastopi porodniški dopust v začetku leta, pred nastopom zimskih počitnic.  Koliko dni letnega dopusta iz tekočega leta lahko koristi? 10. Strokovna delavka nastopi porodniški dopust pred nastopom poletnih počitnic. Kako je z izrabo letnega dopusta v tem primeru? 11. Delavec je bil od junija do oktobra na bolniški. Kdaj lahko izkoristi preostanek dopusta za tekoče leto? 12. Delavka ima otroka, ki bo v mesecu oktobru star 15 let, ali ji v letošnjem letu pripada en dan dodatnega dopusta? 13. Novembra 2012 bo delavec dopolni 20 let delovne dobe. Ali mu že v tem letu pripada letni dopust po 1. točki 47. člena KPVIZ ? 14. Koliko dni letnega dopusta pripada delavki, ki skrbi za 8-letno hčerko s hudo telesno prizadetostjo? 15. Kako