DAVKI

vključijo se članki z davčno vsebino

Osebno delo – delo na črno : novosti od 1.1.2015

Objavljeno v: DAVKI, delo na črno, DRUGI DAVKI, POSLOVANJE, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tagi: , , , |

Novosti na področju osebnega dela. Veljati začnejo 1. 1. 2015. Prikazana so ključna vprašanja, ki urejajo delo na črno, in sicer: Davčna uprava Republike Slovenije daje napotke davčnim delavcem za lažje razumevanje davčnih predpisov in enako obravnavo davčnih zavezancev v obliki pojasnil. Z namenom čim boljšega informiranja dajemo pojasnila, kot odgovore na vprašanja, na razpolago tudi davčnim zavezancem, strokovni in širši javnosti. Pojasnila nimajo statusa predpisa, so le pripomoček napotilne narave, ki kažejo strokovno razumevanje in stališče davčne uprave o določeni davčni problematiki. Splošno Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/07-UPB1, v nadaljevanju: ZPDZC) določa, v katerih primerih se opravljanje dejavnosti oziroma dela šteje kot delo na črno, kdaj se šteje zaposlovanje delavcev kot zaposlovanje na črno, kdo je soudeleženec dela na črno in kaj je nedovoljeno reklamiranje. V 7. členu ZPDZC so naštete dejavnosti oziroma dela, ki se ne štejejo za delo na črno. To so: medsebojna sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo in osebno dopolnilno delo. Osebno dopolnilno delo je obravnavano v 12. členu ZPDZC, podrobneje pa v Pravilniku o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo (Uradni list RS, št. 30/02, v nadaljevanju: pravilnik). Kaj se šteje za osebno dopolnilno delo Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik osebno sam opravlja dela, ki so našteta v prilogi 1, ki je sestavni del pravilnika. Seznam del, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, je razdeljen v točki A in B. V točki A so našteta dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela (občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in podobno, vzdrževanje pripadajočih zunanjih

DDV storitve računovodenja

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Pravna podlaga: ZDDV-1 VPRAŠANJE: Za Avstrijskega kupca (ki ima kombinirano firmo - v SLO in Avstriji) smo opravili računovodsko storitev, in sicer oddaja letnih poročil na Ajpes in Durs, in sicer samo za SLO del firme (ker imajo likvidnostne težave v SLO, pa želijo, da se jim račun izstavi na naslov v Avstriji). Ali mu moramo za opravljeno storitev obračunati DDV, ali ni potrebno, in če ni, po katerem členu zakona se DDV ne obračuna? MNENJE Uporabljate termin »kombinirana firma«, a iz opisa se vendarle zdi, da imamo opravka z dvema davčnima zavezancema; eden ima sedež v Sloveniji, drugi ima sedež v Avstriji. Če bi imela avstrijska družba samo stalno poslovno enoto v Sloveniji, bi bil tudi odgovor v nadaljevanju drugačen. Vi ste opravili računovodsko storitev oddaje letnega poročila in davčnega obračuna slovenske družbe, vendar storitve niste zaračunali tej slovenski družbi, temveč avstrijski (verjetno povezani) družbi. To ste storili dogovorno, zaradi likvidnostnih težav slovenske družbe. Iz vprašanja očitno izhaja, da avstrijska družba slovenski družbi ne bo zaračunala te storitve (oz. to ni omenjeno). Menim, da je pri odgovoru treba smiselno upoštevati tudi določilo 16. Člena ZDDV-1. Kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu in za račun druge osebe, se šteje, da prejme in dobavi te storitve sam. Iz tega izpeljujem trditev, da se šteje, da je avstrijska družba prejela storitev, čeprav je res, da te storitve očitno ne bo dobavila naprej. Zato menim, da je mogoče trditi, da je v smislu ZDDV-1 prejemnik računovodske storitve družba v Avstriji, ki je davčni zavezanec (predpostavljam, da samostojno opravlja dejavnost). Prejela je račun, kar pomeni, da je bil opravljen promet. Zato se boste na izdanem računu sklicevali na prenos davčne obveznosti (slovenskega DDV na računu

Prodaja deleža tuji družbi

Objavljeno v: DAVEK NA DOHODEK, DAVKI|

VPRAŠANJE     SLOVENSKA Družba X d.o.o. ima v svoji lastniški strukturi tudi družbenika - pravno osebo I. iz Italije . V družbi I. se je v letu 2013 pričel stečajni postopek. X d.o.o. želi kupiti delež od dosedanjega družbenika, s čimer bi torej X d.o.o. pridobil lastni poslovni delež. Glede na dokument Civilnega sodišča iz ITALIJE z dne za tovrstno transakcijo ni omejitev.   Zanima vas obdavčitev kupnine oz. dohodka, ki bo nakazana družbi I. ob prodaji deleža vaši družbi. Prav tako vas zanima, kateri organ družbe X d.o.o. sprejme odločitev o pridobitvi lastnega deleža.     MNENJE   Za pridobitev lastnega deleža potrebuje družba zadostne vire, to je nerazporejen dobiček, ki se mora (najmanj v znesku načrtovane kupnine) preoblikovati v rezerve za lasten delež. Na sestanku smo ugotovili, da je ta pogoj v vaši družbi izpolnjen, saj razpolagate z zadostnim obsegom nerazporejenega dobička. Nujno je, da skupščina družbe sprejme sklep o uporabi bilančnega dobička za namen povečanja rezerv za lastni delež. Glede pristojnosti odločanja o pridobitvi lastnega deleža je treba upoštevati Sodbo Vrhovnega sodišča RS, številka III Ips 149/2009. Ta navaja, da je za pridobitev lastnega deleža d.o.o. potreben sklep skupščine. Družbeniku (pravni osebi iz Italije) bo družba X d.o.o. izplačala vrednost njegovega deleža (35% delež v družbi X d.o.o.). Ocenjujete, da bo kupnina znašala 120.000 EUR. Ugotavljamo, da je družba I., ki ima 35% delež v X d.o.o. leta 1995 vplačala X tolarjev (….EUR), kasneje pa se je osnovni vložek družbenikov povečeval z vnosom ostalih sestavin kapitala v osnovni kapital (prejeli smo le informacijo o takratnem prvotnem nakazilu leta 1995, če je morda drugače, nas prosim obvestite).   Preverili smo, ali družba i. s prodajo deleža v Sloveniji doseže dohodek, ki bi

DDV storitve izobraževanja

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Pravna podlaga: ZDDV-1   VPRAŠANJE: Prejela sem RAČUN (z ID številko izvajalca storitve) za  IZOBRAŽEVALNI SEMINAR - konferenco v NEMČIJI, ki se je bo udeležil naš zaposleni. Menimo, da je tudi neko srečanje na konferenci seminar - izobraževanje. Račun je prišel brez njihovega DDV. Ali spada ta račun tudi v 25/1 čl. ZDDV- 1? Torej obračunamo naš DDV in vnesemo v DDV evidence?   ODGOVOR: Po prvem odstavku 29. člena ZDDV-1 je kraj opravljanja storitev v zvezi z vstopninami za kulturne, umetnostne, športne, znanstvene, izobraževalne, zabavne ali podobne prireditve, kot so sejmi in razstave, vključno s pomožnimi storitvami, povezanimi z vstopninami, ki se opravijo davčnemu zavezancu, kraj, kjer te prireditve dejansko potekajo. Prejeta storitev izobraževanja (nanaša se na vstop oz. udeležbo na konferenci) je bila zaračunana davčnemu zavezancu iz Slovenije. Prireditev je potekala v Nemčiji in zato je ta storitev obdavčena v Nemčiji (pri tem smo na stališču, da ne gre za oproščeno izobraževalno storitev v Nemčiji, saj je potekala komercialna konferenca) in ne v Sloveniji. V Sloveniji ta storitev ni obdavčljiva in zato ne obračunate slovenski DDV in ne vnašate v DDV evidence.   Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.  

Nakup družbe

Objavljeno v: DAVEK NA DOHODEK, DAVKI|

  VPRAŠANJE Načrtujete nakup podjetja s sedežem v Sloveniji (v mnenju družbe ne omenjamo, imenujmo jo družba X). Razmišljate glede strateške izvedbe nakupa, pri čemer se pojavljata dve možnosti: -        slovensko družbo X kupi slovenska pravna oseba. Dobiček, ki bi ga dosegala družba X, bi se v obliki dividende plačal slovenski družbi; -        slovensko družbo X kupi angleška družba . Dobiček, ki bi ga dosegala družba X, bi se v obliki dividende plačal angleški družbi.   V nadaljevanju opisujemo davčni vidik obeh navedenih možnosti.   MNENJE Če slovenska družba izplača dividendo, govorimo o nakazanem dohodku, ki je obdavčljiv po 70. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Navajamo določilo prve točke prvega odstavka 70. člena ZDDPO-2: (1) Davek se izračuna, odtegne in plača po stopnji 15 % od dohodkov rezidentov in nerezidentov - razen dividend in dohodkov podobnih dividendam, izplačanih preko poslovne enote nerezidenta, ki se nahaja v Sloveniji - ki imajo vir v Sloveniji, in sicer od: 1. plačil dividend, pri tem se za dividendo štejejo: a) dividenda, ki je dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki, ki se izplača družbenikom ali članom v zvezi z udeležbo v dobičku izplačevalca; b) dohodki, podobni dividendam iz 74. člena tega zakona.   Obstajajo seveda razlike, v kolikor se dividenda nakaže domači (slovenski) družbi ali tuji družbi.   Nakazilo dividende družbeniku: slovenski družbi Če slovenska družba X plača dividendo slovenskemu družbeniku (pravni osebi), se davek ne obračuna. Pravna podlaga je v drugem odstavku 70. člena ZDDPO-2: (2) Davek se ne izračuna, odtegne in plača od dohodkov iz prvega odstavka tega člena, plačanih: 1. Sloveniji ali samoupravni lokalni skupnosti v Sloveniji; 2. Banki Slovenije; 3. zavezancu rezidentu, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno številko; 4. zavezancu nerezidentu, ki

Vrste dohodkov

Objavljeno v: DAVKI, DOHODEK IZ DELOVNEGA RAZMERJA, DOHODNINA|

  FEBRUAR 2014 Mag Dejan Petkovič, davčni svetovalec   Različne vrste dohodkov ter obremenitev z davki in s prispevki   Uvod   V letu 2014 je zakonodajalec na področju obračunavanja različnih prispevkov implementiral načelo »vsako delo šteje« (pri upoštevanju plačil za različna dela v pokojninsko dobo). Prav tako so še vedno (kot tudi doslej) z različnimi prispevki obremenjeni samo t. i. aktivni dohodki (dohodki, ki so posledica različnih opravljenih del oz. aktivnosti), ki so hkrati tudi obdavčeni po zakonu o dohodnini (ZDoh-2).   Različne vrste dohodkov   Poudariti želimo pomembno ločevanje med naslednjimi vrstami dohodkov: -        dohodek na podlagi opravljenega podjemnega dela, -        dohodek na podlagi opravljenega avtorskega dela, -        dohodek na podlagi prenosa premoženjske pravice.   Dohodek iz naslova prenosa premoženjske pravice nima podlage v opravljenem delu in je zato z vidika različnih prispevkov cenejši. Nakazane so osnovne razlike, v poslovni praksi izplačevalcev dohodkov pa bo gotovo prihajalo do primerov in dilem pri pravilni opredelitvi dohodka. Proučiti bo treba vsak posamičen primer.   Za davčno prakso so pomembna tudi določila 16. člena ZDoh-2 (naslov člena: splošna pravila): Če posamezni dohodek zavezanca izvira delno iz zaposlitve (moja opomba: sem sodijo dohodki iz delovnega razmerja in dohodki iz drugega pogodbenega razmerja) in delno iz prenosa premoženjske pravice, se šteje, da je v celoti dohodek iz zaposlitve. Če posamezni dohodek zavezanca izvira delno iz dejavnosti in delno iz prenosa premoženjske pravice, se šteje, da je v celoti dohodek iz dejavnosti.   Zaradi večjih razlik pri davčnih (prispevkovnih) obremenitvah lahko pričakujemo tudi bolj poglobljeno zanimanje davčnega organa.   Dohodek, dosežen po podjemni pogodbi   Podjemno pogodbo oziroma pogodbo o delu skleneta podjemnik in naročnik. S pogodbo se podjemnik zaveže, da bo opravil določeno delo, naročnik pa, da bo

Ločeno evidentiranje dejavnosti

Objavljeno v: DAVEK NA DOHODEK, DAVKI, DEJAVNOST, JAVNI SEKTOR, KNJIGOVODSTVO, NAČRTOVANJE, NADZOR, OBRAČUNAVANJE, POROČANJE, POSLOVANJE, PRIPOMOČKI, RAČUNOVODSTVO, STANDARDI|Tagi: , , , , , , , , , , , , , |

UVOD: Strokovna pravila računovodenja, predpisi o izvajanju javnih služb in predpisi o izvajanju dejavnosti, ki se financirajo iz proračunskih virov, zahtevajo ločeno evidentiranje dejavnosti namensko financiranih dejavnosti od dejavnosti, ki se financirajo na trgu. Najenostavnje lahko zavezance za ločeno evidentiranje opredelimo kot tiste, ki računovodijo v skladu s SRS 35 ali SRS 36. Občutljiva razmerja so povezana s sočasnim izvajanjem: dejavnosti, ki so financirane za javnimi viri (izvajalci javne službe, posredni proračunski uporabniki itd.); dejavnosti, ki se opravljajo za trg (razne storitve, najemi, izvajanje raziskovalnih projektov, izvajanje izrednega študija, izvajanje plačljivih zdravstvenih storitev itd.). Napačna alokacija stroškov, odhodkov ali prihodkov lahko privede do nenamenske porabe namenskih virov financiranja. Opozoriti velja še na vsebino tako imenovanh "posebnih storitev", to je storitev, ki se izvajajo z javno financiranimi kapacitetami (npr. izvajalec javne službe izvaja posamezne storitve s sredstvi, ki so kupljena iz namenskih javnih virov; dodatno zaračunavanje storitev odvoza smeti različnim podjetjem itd). PRIHODKI: Prihodki iz naslova posameznih aktivnosti (dejavnosti) morajo biti jasno razvidni in razporejeni na aktivnosti na katere se nanašajo (javna služba, najemnine, prodaja prehrane zunanjim, prodaja prehrane zaposlenim,….). STROŠKI IN ODHODKI: Stroški se razporejajo po naravnih vrstah stroškov, in sicer: A) Stroški amortizacije (nastajajo zaradi prenašanja nabavne vrednosti amortizirljivega sredstva na poslovne učinke in se obračunajo kot zmnožek amortizacijske osnove in amortizacijske stopnje). B) Stroški materiala (obsegajo zlasti stroške osnovnega in pomožnega materiala, živil, energije, materiala za čiščenje in vzdrževanje, pisarniškega materiala in strokovne literature ….). C) Stroški dela (obsegajo vse stroške, ki nastajajo v zvezi z zaposlenimi: od plač in nadomestil plač do prispevkov in davkov, dodatnih zavarovanj zaposlenih in povračil stroškov ter prejemkov zaposlenih). D) Stroški storitev (stroški v zvezi z opravljanjem dejavnosti, najemnine, stroški vzdrževanja in čiščenja, komunalne in prevozne storitve,

Davek na nepremičniine

Objavljeno v: NEPREMIČNINE, PREMOŽENJE|Tagi: , , , |

Kaj prinaša novi davek na nepremičnine? Odgovore povzemamo po predstavitvi vlade Republike Slovenije. Nepremičnine in davek Zakon o davku na nepremičnine je začel veljati 1. januarja 2014. Z uveljavitvijo zakona so končana dolgoletna prizadevanja za sistemsko ureditev tega področja in odpravljene neenakopravne obravnave istovrstnih nepremičnin.  Vsi subjekti so tako postavljeni v enakopraven položaj.   Dosedanji sistem obračunavanja dajatev od premoženja oziroma nepremičnin v Sloveniji je bil zastarel, neenoten, nekonsistenten, nepregleden in neprilagojen novim ekonomskim razmeram. Glavni problemi so bili različno določanje zavezancev za plačilo, neenotne metode določanja davčne osnove, veliko število različnih, pogosto med seboj nepovezanih izjem in olajšav ter nepopolnost nepremičninskih evidenc. Z uvedbo davka na nepremičnine so prenehali veljati: nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, začasni davek na nepremično premoženje večje vrednosti. Davek na nepremičnine je torej nadomestil vse štiri dajatve, tako z vidika zagotavljanja ustreznih prihodkov občin kot z vidika celovite sistemske rešitve obdavčenja lastništva na nepremičninah. Kaj prinaša Zakon o davku na nepremičnine? Predmet obdavčitve so vse nepremičnine, ki so na presečni datum 1. januar leta odmere evidentirane v registru nepremičnin ali izpolnjujejo pogoje za to, da bi morale biti evidentirane v registru nepremičnin. Davčna osnova Davčno osnovo predstavlja posplošena tržna vrednost, kot je pripisana posamezni nepremičnini v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja (za leto 2014 na dan 1. april 2014). Za leti 2014 in 2015 bo veljala znižana davčna osnova, in sicer:   2014:  80 % 2015:  90 % za stanovanjske nepremičnine se davčna osnova določi v višini 80% posplošene tržne vrednosti nepremičnin za stanovanjske nepremičnine se davčna osnova določi v višini 90% posplošene tržne vrednosti nepremičnin   Davčne stopnje Stopnje obdavčitve so različne glede na

Plačevanje prispevkov

Objavljeno v: DAVKI, PRISPEVKI|Tagi: , , |

PODATKI O ZNESKIH MESEČNIH ZAVAROVALNIH OSNOV ZA SAMOZAPOSLENE TER MESEČNIH PRISPEVKIH   1) PLAČEVANJE PAVŠALNIH PRISPEVKOV ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA LETO 2014 Po podatkih Statističnega urada RS znaša povprečna bruto plača za oktober 2013 1.526,11 EUR. Upoštevajoč ta podatek, so v spodnji tabeli navedeni zneski prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki veljajo v letu 2014. ---> Plačevanje pavšalnih prispevkov za zdravstveno zavarovanje za leto 2014 (27. 12. 2013)   2) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 18. člena ZPIZ-2 je v skladu s 146. členom ZPIZ-2 vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino šteje za dohodek. Več o tem v: Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance iz drugega pravnega razmerja po 18. členu ZPIZ-2 (5. 12. 2013)   3) Zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva – ZIUPTDSV (Uradni list RS, št. 63/13) v 2. členu določa začasno spodbudo za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb. V zvezi z izvajanjem navedene določbe je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na dodatno zastavljena vprašanja zavezancev odgvoroilo na naslednja všrašanja: 1. Ali je treba v primeru prenehanja podjetja (stečaj, smrt samostojnega podjetnika) doplačati prispevke za socialno varnost delodajalca na način kot je določen za doplačilo v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali izredne odpovedi s strani delavca? 2. Ali se v primeru nastopa starševskega dopusta, za čas prejemanja nadomestila za starševsko varstvo, prekine doba dveh let, v katerih je delodajalec upravičen do oprostitev plačila prispevkov delodajalca za socialno varnost? 3. Ali je subvencija za zaposlitev mlajše brezposelne osebe, ki jo delodajalec prejme s strani Zavoda za zaposlovanje, nezdružljiva z uveljavljanjem oprostitev plačila prispevkov po

Poročanje o najemnih pravnih poslih v evidenco trga nepremičnin po 1. juliju 2013

Objavljeno v: DAVKI, POROČANJE O NAJEMNIH IN PRODAJNIH POGODBAH, POSLOVANJE, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tagi: , , , , , , |

Vprašanje: Ali je treba o najemni pogodbi, ki jo je sklenila pravna ali fizična oseba komu poročati? Odgovor: Obveznost poročanja o: kupoprodajnih poslih z nepremičninami in najemnih poslih s stavbami in deli stav v evidenco trga nepremičnin (v nadaljevanju: ETN), ki je prilagojena za vzpostavitev podatkov o kupoprodajnih pravnih poslih z nepremičninami in najemnih pravnih poslih s stavbami in z deli stavb, poročanja o najemnih pravnih poslih s stavbami ali z deli stavb v, ki se vodi pri Geodetski upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju: GURS), določa Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06, 87/11 in 40/12 – ZUJF) v 22. členu. Kršitev obveznosti je sankcionirana. Podatke o najemnih pravnih poslih s stavbami in z deli stavb morajo po 1. juliju 2013 v evidenco trga nepremičnin ETN poslati: najemodajalci, ki so fizične ali pravne osebe in so lastniki stavb ali delov stavb, ki jih dajejo v najem; najemodajalci, ki so upravljavci stavb ali delov stavb v lasti Republike Slovenije; upravniki večstanovanjskih ali poslovnih stavb za dele stavb v solastnini lastnikov delov stavb v večstanovanjski ali poslovni stavbi. Podatke je treba v ETN poslati za vsak najemni pravni posel s stavbo ali z delom stavb do 15. dne v mesecu po mesecu, v katerem je bil sklenjen najemni pravni posel ali je prišlo do spremembe najemnika ali zneska najemnine. Podatke o najemnih pravnih poslih, ki bodo sklenjeni v juliju 2013, je treba poslati najkasneje do 15. avgusta 2013. Najemodajalec mora za najemni pravni posel s stavbo ali z delom stavbe, ki 1. julija 2013 še traja, poslati podatke do 15. decembra 2013, ne glede na to, ali bo do takrat še trajal ali ne. Prilagojena ETN se na podlagi Sklepa o začetku uporabe prilagojene

Obdavčitev najemnin

Objavljeno v: DAVKI, DOHODEK IZ ODDAJANJA PREMOŽENJA V NAJEM IN IZ PRENOSA PREMOŽENJSKE PRAVICE, DOHODNINA|Tagi: , , , |

V prispevku obravnavamo pravila obdavčitve najemnin. Prikazujemo davčno obravnavo dohodka iz oddajanja premoženja v najem, doseženega po 1. 1. 2013 v skladu z Zakonom o dohodnini. Pojasnilo DURS št. 4210 – 11385/2012-1 (18. 2. 2013):  http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/dohodek_iz_oddajanja_premozenja_v_najem_in_iz_prenosa_premozenjske_pravice/dohodek_iz_oddajanja_premozenja_v_najem/davcna_obravnava_dohodka_iz_oddajanja_premozenja_v_najem_dosezenega_po_1_1_2013_v_skladu_z_zakonom_o_dohodnini/ Za bralca bodo zanimiva tudi naslednja mnenja: DOHODEK IZ ODDAJANJA PREMOŽENJA V NAJEM Obveznost poročanja o najemnih pravnih poslih v evidenco trga nepremičnin po 1. juliju 2013 (17. 7. 2013) Davčna obravnava užitka nepremičnine (9. 4. 2013) Davčna obravnava dohodkov agrarne skupnosti (13. 2. 2012) Dohodek iz oddajanja hišniškega stanovanja v najem (5. 1. 2011) Pogosta vprašanje in odgovori - dohodnina od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem (2. 6. 2010) Oddajanje skupnega premoženja v najem (4. 3. 2009) Davčna obravnava dohodka, doseženega z oddajanjem kamp prikolice (23. 1. 2009) Obvestilo o spremembi Stanovanjskega zakona – črtanje četrte alineje 92. člena (14. 7. 2008) Dohodek iz tujine in informativni izračun (21. 4. 2008) Davčna obravnava odškodnin (28. 1. 2008) Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem (20. 12. 2007) Davčna obravnava dohodka iz oddajanja premoženja v najem (20. 9. 2007) Davčna obravnava nadomestila na podlagi pogodbe o služnosti (negativni) (21. 6. 2007) Nepremičnina v najemu (21. 12. 2006) Dohodek iz oddajanja premoženja v najem in uveljavljanje dejanskih stroškov (13. 9. 2006) Izplačilo nadomestil za nemožnost uporabe premoženja v času od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji do vrnitve premoženja (17. 1. 2006) Pojasnilo o vložitvi napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem (10. 1. 2006) Dohodek iz oddajanja premoženja v najem (5. 1. 2006) Dohodek iz oddajanja premoženja v najem (31. 5. 2005) Zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem zaradi uveljavljanja stroškov vzdrževanja, ki ohranja uporabno vrednost

Koledar oddajanja davčnih obrazcev

Objavljeno v: DAVKI, PRIPOMOČKI, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tagi: |

V članku prikazujemo koledar ododajanja davčnih obrazcev. Posamezni datumi so povzeti po navedbah DURS, ki so razvidne na tej povezavi: http://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/Introduction/SubmissionCalendar.aspx Stanje, kot je veljalo 1. 1. 2014, pa je v spodnjem koledarju, v katerem omogočamo iskanje po datumih, rokih, obrazcih idr.   Koledar oddajanja obrazcev

REK obrazci

Objavljeno v: DAVKI, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tagi: , , , , |

S 1. 1. 2014 veljajo spremembe pri poročanju o izplačilih različnih vrst dohodkov. V članku prikazujemo stališče DURS o poročanju z različnimi REK obrazci. Pravila so dostopna na posameznih povezavah ali na spodnjem naslovu: http://www.durs.gov.si/si/prispevki_za_socialno_varnost/novosti_v_zvezi_s_predlaganjem_rek_obrazcev/ *** Tehnična navodila za pripravo podatkov v elektronski obliki Glede na spremembe REK obrazcev so dopolnjena tehnična navodila za pripravo podatkov v elektronski obliki, ki so objavljena na eDavkih. *** Ključna pravila so obravnavana na naslednjih povezavah: Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (24. 12. 2013) Seznam vrst dohodkov na REK obrazcih (19. 12. 2013) Spremembe pri predlaganju obračunov davčnega odtegljaja (REK obrazcev) Najpogostejša vprašanja v zvezi s predlaganjem REK obrazcev po 1. 1. 2014   Na gornjem naslovu so do dneva tega članka objavljeni naslednji odgovori na postavljena vprašanja:   DODATNI PODATKI O IZPLAČANIH DOHODKIH 1. Ali v podatku B01 Plača vpisujejo tudi nadure? Da, v polje B01 se vpišejo ure in znesek dohodka od opravljenih ur (rednih in nadur) in nadomestila plač, ki bremenijo delodajalca. 2. V javni upravi se obračunavajo plače po normiranih urah. V obračunu so tudi dejanske ure. Ali se v B01 Plača poroča dejanske ali normirane ure? V polju B01 se poroča o dejanskih urah. 3. Ali se v polje B06 Povračila stroškov do uredbe vlade - stroški službene poti vpišejo vsa povračila stroškov službenih poti tudi, če jih delodajalec plača neposredno izvajalcu (kot je primeroma prevoz in prenočišče plačano prevozniku oz. hotelu neposredno)? Da, vpišejo se vsa povračila stroškov službene poti v znesku določenem z uredbo vlade. 4. Ali se v polje B06 Povračila stroškov do uredbe vlade - stroški službene vpisujejo tudi akontacije stroškov službenih poti, ki jih delavec prejme

Obdavčitev motornih vozil in plovil

Objavljeno v: DAVKI, DDV, DRUGI DAVKI, PLOVILA, PREMOŽENJE|Tagi: , , , |

V članku prikazujemo obdavčitev vozi in plovil. Zadnje informacije glede obdavčitve plovil in vozil so tukaj (DURS). SPLOŠNA POJASNILA O ZDVP Gradivo je povzeto po DURS, ki s tem gradivom želi kupcem in prodajalcem motornih vozil pojasniti obdavčitev motornih vozil ter prikazati primere obveznosti in pravic, vezanih na posamezno pravno razmerje pri spremembi lastništva motornih vozil. Obdavčenje motornih vozil urejajo Zakon o davku na vodna plovila - ZDVP (Uradni list RS, št. 117/06 in 40/12-ZUJF) Zakon o davčnem postopku - ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, 32/12) Zakon o davčni službi – ZDS-1 (Uradni list RS, št. 1/07-UPB2, 40/09, 33/11) neuradno prečiščeno besedilo Pomorski zakonik  (Uradni list RS, št. 26/01, 21/02, 110/02-ZGO-1, 2/04, 98/05 in 49/06) Zakon o plovbi po celinskih vodah (Uradni list RS, št. 30/02 in 110/02- ZGO-1) Pravilnik o obrazcu za prijavo podatkov o vodnem plovilu oziroma prijavo sprememb podatkov o vodnem plovilu (Uradni list RS, št. 138/06) Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12) Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV) Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost Zakon o davku na motorna vozila (ZDMV) Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil (v nadaljevanju okoljska dajatev) Zakon o uravnoteženju javnih financ spreminja ZDVP tako, da uvaja dodatni davek od plovil, ki bo prihodek državnega proračuna. Dodatni davek se odmeri na enak način in od enakih osnov, kot so že določene z ZDVP (ta je prihodek občin), stopnje dodatnega davka pa so določene na novo. ZUJF spreminja tudi način znižanja davčne obveznosti iz naslova starosti plovila in sicer tako, da mora biti davčna obveznost odmerjena vsaj v višini 50% redne davčne obveznosti in ne 35% kot je veljalo doslej. Ker je dodatni davek

Obdavčitev obresti

Objavljeno v: DAVKI, DOHODNINA, OBRESTI|Tagi: , |

1. OBRESTI Kaj se obdavčuje kot obresti obresti od posojil obresti od dolžniških vrednostnih papirjev obresti od zamenljivih dolžniških vrednostnih papirjev obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov dohodek iz oddajanja v finančni najem dohodek iz življenjskega zavarovanja (razen izjem) dohodek iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v posebni register dohodek iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja dohodek, dosežen na podlagi delitve prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednostni glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije diskonti, bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na finančno dolžniško razmerje (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične z dejavnostjo) Kdaj se šteje, da so obresti dosežene Obresti so dosežene, ko so prejete, to pomeni izplačane ali kako drugače dane na razpolago fizični osebi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu. Izjema so obresti iz dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja (več kot eno leto) pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in EU, ki se obdavčijo v tistem letu, ko so bile obračunane, ne pa tudi izplačane, in zavezanec z njimi še ne more razpolagati, pod pogojem, da se je zavezanec rezident odločil za tak način obdavčitve (da se obresti, obračunane v posameznem letu, tudi obdavči v letu, ko so bile obračunane in ne šele po poteku vezave ali varčevanja) in o tem obvestil banko ali hranilnico ob sklenitvi pogodbe oz. najkasneje do konca davčnega leta, v katerem je bila sklenjena pogodba. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične z dejavnostjo).   Od katerih obresti se ne plačuje dohodnine od

Obdavčitev zamudnih obresti po ZDOH-1

Objavljeno v: DAVKI, DOHODNINA|Tagi: , |

Pojasnilo DURS, št. 914-1/2005, 14. 4. 2005 V zvezi z obdavčitvijo zamudnih obresti po ZDoh-1: Zakon o dohodnini - ZDoh-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 17/2005) v prvem odstavku 70. člena določa, da so obresti po tem poglavju zakona obresti od posojil, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov, dohodek iz oddajanja v finančni najem in dohodek iz življenjskega zavarovanja. V nadaljevanju drugi odstavek tega člena določa, da se kot obresti po tem poglavju zakona obdavčuje vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno-dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti glavnice iz finančno-dolžniškega razmerja zaradi inflacije, če ni s tem zakonom drugače določeno. Kot obresti se obdavčujejo tudi diskonti, bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno-dolžniškega razmerja ali dogovora, ki zadeva finančno-dolžniško razmerje. V 1. točki 71. člena ZDoh-1-UPB1 je določeno, da se dohodnina ne plačuje od obresti, ki se zavezancu izplačajo iz naslova neupravičeno ali preveč odmerjenih in plačanih davkov in prispevkov. Generalno izhodišče glede obdavčitve zamudnih obresti je, da se zamudne obresti obdavčujejo tako, kakor se obdavči vrsta dohodka, na katerega se zamudne obresti nanašajo. V nadaljevanju navajamo primere: pri zamudi plačila najemnine se zamudne obresti, ki izvirajo iz nepravočasno poravnane najemnine, obdavčijo kot najemnina; v primeru nepravočasnega vračila posojila se zamudne obresti iz tega naslova obdavčijo kot obresti; in podobno. Obdavčitev zamudnih obresti je torej odvisna od vrste dohodka, na katero se zamudne obresti nanašajo.

Dohodki iz dela pri OZN

Objavljeno v: DAVKI, DOHODNINA|

Mag Dejan Petkovič, davčni svetovalec   Obdavčitev dohodkov slovenskih rezidentov prejetih pri agencijah OZN   Uvod   Prispevek obravnava vprašanje obdavčitve slovenskega rezidenta, ki opravlja posamične strokovne storitve za Svetovno Banko, ki je specializirana agencija Organizacije združenih narodov (OZN), in iz tega naslova prejema tudi dohodke (v smislu Zakona o dohodnini (38. člen ZDoh-2) gre za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja). Delo se opravlja v tujini in tudi rezidenčni državi davčnega zavezanca - Sloveniji. Oseba je državljan Slovenije in ni državljan ZDA (navajam ta podatek, ker Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in ZDA operira tudi s terminom državljanstva – v 1. členu).   Enake ugotovitve glede davčne obravnave (ki so podane v tem prispevku) veljajo tudi v primeru opravljanja del za druge agencije v okviru OZN (naštete v nadaljevanju).   Pravilo obdavčitve po svetovnem dohodku v ZDoh-2 in posebnosti   Rezidenti Slovenije so zavezani za plačilo dohodnine po tako imenovanem načelu »obdavčitve po svetovnem dohodku«, kar pomeni, da so rezidenti obdavčeni z dohodnino za vse dohodke, ki so jih dosegli v in izven meja Slovenije. Pri tem je pri obračunih davčnega odtegljaja seveda treba upoštevati tudi določila Konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja.   Pravilo »svetovnega dohodka« je uzakonjeno v prvem odstavku 5. člena ZDOh-2:   1) Rezident in rezidentka (v nadaljnjem besedilu: rezident) je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije.     V skladu s tem določilom ZDoh-2 se vsi dohodki slovenskega rezidenta vštevajo v letno dohodninsko obveznost v Sloveniji.   Poglejmo posebnosti v primeru dela slovenskega rezidenta v kateri od agencij OZN (v primeru: Svetovna banka).   OZN je mednarodna globalna medvladna

Dejavnost in obresti

Objavljeno v: DAVKI, DOHODNINA|

Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec   DEJAVNOST PODJETNIKA TER OBDAVČITEV DOHODKOV OD OBRESTI   Uvod   V prispevku bom nakazal dva (ločena) davčna vidika poslovanja oseb, ki dosegajo dohodke iz dejavnosti: ekonomsko odvisnost in primerjalni pogled na obdavčitev prihodkov (dohodkov) od obresti glede na prejemnika.   Definiranje neodvisnega ali odvisnega opravljanja dejavnosti za različne namene bi lahko postala še zelo vroča pravna tema.   S spremembami davčne zakonodaje (sprejete spremembe v letu 2012) se je spremenil način ugotavljanja davčnih obveznosti pri podjetnikih normirancih. V tem sklopu podajam primerjalni izračun davčnih obveznosti ob prejetih obrestih fizične osebe, ki ne opravlja dejavnosti in podjetnika normiranca.     Vstop med normirance (podlage v ZDoh-2 in ZDDPO-2)   Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (zasebniki in samostojni podjetniki) imajo v Sloveniji že dolgo tradicijo obdavčitve na podlagi normiranih stroškov. V spremembah in dopolnitvah ZDDPO-2 pa gre za popolnoma novo možnost ugotavljanja davčne osnove pri gospodarskih družbah (t. i. nepridobitni subjekti po 9. členu ZDDPO-2 ne morejo izbrati možnosti obdavčitve z normiranimi stroški).   O (ne)ugodnostih vstopa med podjetnike - normirance je bilo na straneh Davčno finančne prakse objavljenih že več kvalitetnih prispevkov. Velja torej, da bodo morali podjetniki pri presoji upoštevati vse zakonske (davčne) dejavnike, vključiti tudi veliko ekonomskih predvidevanj za naslednje davčno obdobje in ob tem upoštevati tudi vidik družinskega davčnega optimiranja.   Glede davčnega administriranja bodo odslej samozaposlene osebe oddajale letni davčni obračun. Naročniki njihovih storitev in dobav torej več ne bodo imeli skrbi z obračunavanjem in s plačevanjem davčnega odtegljaja ob izplačilu dohodkov. Vsi samozaposleni bodo torej obdavčeni na podlagi lastnega davčnega obračuna (princip »samoobdavčitve«).   V 48. členu ZDoh-2 so se spremenili pogoji za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z uporabo normiranih odhodkov za fizične

Davčni postopek – izvržba

Objavljeno v: DAVKI, POSTOPEK|Tagi: , , |

Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec Posebnosti davčne izvršbe na denarne terjatve dolžnika Uvod V vseh primerih, v katerih  davčni zavezanec davek ne plača pravočasno, praviloma sledi davčna izvršba, ki jo lahko izvede davčni organ. Davčni organ je zavezan uporabiti tista sredstva davčne izvršbe, ki so glede na okoliščine primera sorazmerna znesku davka, ki ga je treba izterjati. V tem sestavku ne obravnavam celotnega zelo širokega področja davčne izvršbe, temveč samo eno od dilem v specifični vrsti izvršbe. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) namreč obravnava tudi davčno izvršbo na druge denarne terjatve dolžnika. Terjatev je povsem običajno premoženje (aktiva) gospodarskih subjektov. Žal je manj likvidna vrsta premoženja od denarnih sredstev. Seveda se ob pogledu na bilanco stanja vedno vprašamo o kvaliteti izkazanih terjatev. Podobno bi to dejstvo moralo zanimati tudi davčni organ, ki uporabi ta instrument davčne izvršbe. Torej ima davčni dolžnik, ki očitno ne razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi za plačilo zapadlih davčnih obveznosti, morda terjatve, ki so lahko uporabne pri poravnavi davčne obveznosti. Gre torej samo za eno od možnosti, ki jih ima davčni organ v postopkih izterjav davkov od davčnih zavezancev. Izvršba na denarne terjatve dolžnika Sklep o izvršbi na denarno terjatev dolžnika davčni organ vroči dolžniku in dolžnikovemu dolžniku. Dolžnikov dolžnik lahko zoper sklep o izvršbi ugovarja v osmih dneh po prejemu sklepa pri davčnem organu, ki je izdal sklep. Pravno sredstvo, ki je na voljo dolžnikovemu dolžniku, je torej samo ugovor. Ugovarjati mora v osmih dneh po prejemu sklepa, torej od takrat, ko mu ga je davčni organ vročil. Ugovarja lahko, da: dolžniku ni dolžan,  je dolg pogojen ali  dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Izpolnjen mora biti samo

Dohodnina – kapitalski dobiček

Objavljeno v: DAVKI, DOHODEK IZ KAPITALA, DOHODNINA|Tagi: , |

Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec Pomen prodajne in nabavne vrednosti kapitala pri izračunu dobička iz kapitala Uvod V prispevku bom predstavil primer izračuna kapitalskega dobička oziroma tudi primer odloga davčnih obveznosti pri zadanih poslovnih dogodkih. Pri simuliranju izračunov kapitalskih dobičkov je treba upoštevati številne parametre. V prispevka se kot kapital pojavlja delež v gospodarski družbi (d.o.o.). Vrste kapitala fizičnih oseb  po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) oziroma bolj natančno po poglavju »dobiček iz kapitala« v ZDoh-2 so:  1. nepremičnina, ne glede na to, ali je bila odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju; 2. vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja; 3. investicijski kuponi.   Zadani primer V nadaljevanju podajam bistvene podatke primera (zaradi zaokrožitev so številke in odstotki prilagojeni):  Družbenik A (edini družbenik družbe X d.o.o.) je junija 1989 vplačal delež v družbi z omejeno odgovornostjo X d.o.o. (osnovni vložek - preračunano 1.000 EUR).  Januarja 1994 je bilo izvedeno povečanje osnovnega kapitala; delno iz sredstev družbe (4.000 EUR), delno z novim vplačilom (12.000 EUR).  Maja 2007 je bilo izvedeno še eno povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe (3.000 EUR). Leta 2008 je bila izvedena oddelitev družbe. Priglasitev davčnemu uradu je bila oddana. Šlo je torej za nevtralno davčno transakcijo, saj z vidika družbenika prenosne družbe ta transakcije ne šteje kot odtujitev kapitala. 60 % sredstev in pripadajočih virov sredstev (enakomerno vseh virov, torej tudi kapitala) je prešlo na X NOVA d.o.o.; 40 % poštene vrednosti sredstev in virov sredstev je ostalo na »stari« družbi X d.o.o. Družbenik A je postal 100-odstotni lastnik deleža v družbi X NOVA d.o.o.  Januarja 2009 družbenik A proda 5 % svojega deleža družbi X d.o.o. (družba torej pridobi 5-odstotni lastni delež), in sicer za 50.000 EUR.  Junija

DDV – Turizem

Objavljeno v: DAVKI, DDV|Tagi: , , |

Smo turistična agencija in se ukvarjamo tudi s sobodajalstvom. DDV obračunavamo od provizije, ki jo zaračunamo sobodajalcu - fizični osebi. Zdaj smo od švedske firme najeli nepremičnino, ki jo bomo ravno tako oddajali, tako pravnim kot fizičnim osebam, ki pridejo bodisi na dopust ali na seminarje. Zanima nas, ali moramo od te stavbe, ki jo bomo oddajali, obračunati 8,5-odstotni ddv in kako je z ddv-jem prejetega računa švedskega podjetja, glede na to, da je nepremičnina v Sloveniji in je pri nas tudi najemnina oproščena ddv-ja? ODGOVOR Prejet račun (izdajatelj: švedska družba): Predvidevam, da vam je švedska družba dala v najem stavbo/nepremičnino, ki leži v Sloveniji, s to stavbo pa boste vi kot slovenski davčni zavezanec gospodarili (dajanje v najem počitniških kapacitet, za seminarski in kongresni turizem ipd.). Šteje se, da švedska družba opravlja dejavnost v Sloveniji, vendar gre izvirno za oproščen promet dajanja nepremičnin v najem po 2. točki 44. člena ZDDV-1. Predvidevam, da se švedska družba ni identificirala za DDV v Sloveniji, prav tako vam seveda ni obračunala švedskega DDV. Izdani računi: Po 44. členu ZDDV-1 (2. točka) je plačila DDV oproščen najem oziroma zakup nepremičnin (vključno z leasingom), razen: - nastanitev v hotelih ali podobnih nastanitvenih zmogljivostih, vključno z nastanitvijo v počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju. Nepremičnino boste sicer »prejeli« v najem, vendar je v okviru vaše dejavnosti ne boste dajali v »klasični« najem, temveč lahko govorimo o oddaji nastanitvenih zmogljivosti (oz. predavalnic) v kratkotrajno uporabo. Ločiti je treba dajanje v najem nastanitvenih/počitniških zmogljivosti in za namen izvajanja seminarjev/kongresov. Nastanitvene zmogljivosti: V zadanem primeru ne gre za aranžmajske storitve, pri katerih bi lahko uporabili posebno ureditev potovalnih agencij v sistemu DDV. V skladu s 13. točko Priloge l. k

DDV – Tristranski posli

Objavljeno v: DAVKI, DDV|Tagi: , , , , |

SLO ID je naročil blago v Angliji. Anglež pa je iz svoje enote v ZDA blago dostavil direktno v SLO. Zdaj imam račun carine za obračunan DDV pri uvozu, na carinski deklaraciji je kot izvoznik napisano angleško podjetje v ZDA, prejemnik pa SLO. Zraven imam priložen »commercial invoice« s podatki angleškega podjetja v ZDA, ki je naslovljen na SLO. Na angleškem računu je tudi angleška davčna številka (EU). Kako naj štejem take dokumente: kot uvoz iz ZDA ali kot pridobitev iz EU? ODGOVOR V poslu so udeleženi trije subjekti, vendar zaradi značilnosti posla in dejstva, da je bilo blago poslano iz ZDA (blago je bilo torej »neskupnostno«, predvidevam, da ima angleški davčni zavezanec v ZDA svojo poslovno enoto ali gre za ameriškega rezidenta, ki ima tudi angleško DDV številko). Navajate, da je na carinski listini slovenska družba navedena kot uvoznik (torej se šteje, da je blago prvič vstopilo v Unijo v Sloveniji), račun je izdal subjekt, ki se izkaže z angleško DDV številko. Kraj uvoza blaga je država članica, na ozemlju katere je bilo blago vneseno v Unijo (država uvoza je Slovenija). Ker v Sloveniji - predpostavljam - niste zahtevali katerega od posebnih postopkov (denimo: carinski postopek 42) in torej blaga niste takoj prodali v drugo državo članico, je na uvozni listini obračunan tudi slovenski DDV. Uvozna listina je vaš temelj za evidentiranje te nabave v slovenske DDV evidence. Izkoristili boste tudi ustrezno pravico do uveljavitve vstopnega DDV. Pri nakupu blaga iz ZDA v obravnavanem primeru boste torej evidentirali uvoz blaga. Pravna podlaga v odgovoru: ZDDV-1, veljaven v letu 2013. Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.

Odbitek DDV

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Naše vprašanje se nanaša na obveznost popravka odbitka DDV zaradi spremembe namena uporabe osnovnih sredstev, kot jih obravnavata ZDDV-1 v členu 69 in Pravilnik v členih 110-112. V nadaljevanju opisujemo konkretni primer. Slovensko podjetje, ki je identificirano za DDV (s 100-odstotno pravico odbitka vstopnega DDV), ima poslovne prostore v Sloveniji, kjer opravlja svojo obdavčeno dejavnost (dejavnost trgovine). Te prostore je kupilo pred več leti in pri nakupu je bil skladno z zakonodajo obračunan davek na promet nepremičnin. Za usposobitev prostorov je bilo potrebnih več obsežnih obnovitvenih del, ki so zvišala nabavno vrednost nepremičnine in pri katerih so izvajalci seveda obračunali DDV. Po približno 10 letih uporabe se je podjetje lastnik prostorov odločilo za svojo dejavnost zgraditi nove prostore (izvajalec je bilo drugo, to je gradbeno podjetje). Zato se je potem, ko so izvajalci del dokončali nove poslovne prostore, izselilo iz starih. Ti so dani naprodaj (prek več nepremičninskih agencij), vendar je vprašljivo, kako hitro se bo našel kupec (lastnik daje prodaji prednost pred oddajo v najem). Zanima nas, ali je treba za obdobje od izselitve dalje narediti popravek odbitka vstopnega DDV, saj se ti prostori ne uporabljajo več za obdavčeno dejavnost oziroma se sploh ne uporabljajo in lahko morebiti zato govorimo o spremembi namena. Če je odgovor na to pritrdilen, domnevamo, da veljajo enaka pravila kot nasploh v primerih popravkov ob spremembi namembnosti: 1/20 zneska in upoštevaje obdobje od začetka davčnega obdobja uporabe, torej odbitka DDV. Zanima nas torej ravnanje v tem vmesnem obdobju od izpraznitve prostorov do prodaje, ko se bo glede na obdavčenost ob prodaji izvršil morebitni dokončni popravek. Kako obravnavati DDV pri nekaj računih manjših vrednosti, ki se bodo še vedno nanašali na te stare, prazne prostore (ostajata priključek za električno energijo in

DDV – Prodaja stanovanj

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Podjetje d.o.o., ki je zavezanec za DDV, je v letu 2012 zgradilo stavbo. V času gradnje ni bil opredeljeno, ali bo to poslovna stavba ali bodo to stanovanja. Od gradnje je odbijal vstopni DDV, ki je bil obračunan po 20-odstotni stopnji. Zdaj ko je zgradba končana, se je podjetje odločilo, da bo stavbo prodajalo kot večstanovanjsko stavbo. Podjetje bo prodalo dve stanovanji dvema fizičnima osebama. Eno stanovanje pa bo oddajalo v najem fizični osebi. Ali je prav, da bo prodajo stanovanja zaračunalo z 8,5-odstotnim DDV-jem? Ali je prav, da bo oddajanje v najem fizični osebi obračunano brez DDV-ja zaradi oproščene dejavnosti, zato bo podjetje moralo obračunavati odbitni delež? Ali je potreben popravek vstopnega DDV-ja zaradi oddajanja v najem? ODGOVOR Družba je imela v času investiranja v nepremičnino pravico do odbitka vstopnega DDV, saj bo dokončano nepremičnino uporabljala za ekonomsko dejavnost in ne za zasebne namene ali za zasebne namene zaposlenih ali za druge namene, kot za namene opravljanja dejavnosti družbe oziroma podjetnika. V primeru kasnejšega opravljanja neposlovnih transakcij ob samem investiranju ne bi imeli pravice do vstopnega DDV (gre za določilo 63. a člena ZDDV-1). Navajate, da boste dve stanovanji prodali fizičnim osebam in obračunali 8,5 % DDV. Med promet objektov, kjer je možna uporaba nižje stopnje po 11. točki Priloge 1 k ZDDV-1, spadajo prodaje stanovanjskih objektov (stanovanj), če so ti namenjeni za trajno bivanje in so del socialne politike, ter stanovanjske stavbe za posebne namene, vključno s pripadajočimi deli teh objektov, in sicer pod pogojem, da je njihova dobava, gradnja, obnova ali popravilo zaračunana neposredno investitorju. Stanovanje je del socialne politike, če v večstanovanjski rabi ne presega 120 m² ali v enostanovanjski stavbi ne presega 250 m² uporabne površine stanovanjskega objekta. Uporabna površina

Dopolnilna dejavnost kmetija

Objavljeno v: DAVKI, DOHODNINA|

Naša stranka se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Je zavezanec za DDV in obdavčen po normiranih odhodkih. V primeru, ko izda račun pravni osebi, me zanima, ali je pravilno, da pri obračunu normiranih stroškov (25 %) upošteva storitev z DDV ali brez? ODGOVOR Oseba, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, zaračunava storitve in kot navajate, obračunava tudi DDV v skladu z ZDDV-1. Obračunan DDV pomeni izkazano obveznost do države in torej ne pomeni dohodka fizične osebe. Pri izračunu normiranih odhodkov in tudi dohodninske obveznosti izhajate samo iz višine dohodka (davčne osnove) osebe (vrednost njegove storitve brez DDV). Vezano na ugotavljanje davčne osnove z normiranimi stroški opozarjam na v novembru 2012 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2L). Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.

DDV – Storitve v Avstriji

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Kot kooperant delamo instalacije za varčne hiše in zdaj je to slovensko podjetje prodalo hišo v Avstriji in mi kot kooperant moramo opraviti delo v Avstriji za slovensko firmo, ki nas napoti v tujino. Za delavce mi je jasno, da rabijo E101 obrazec. Zanima me, ali se moramo v Avstriji mi kaj prijaviti ali samo javimo na njihov DURS, da se nahajamo na njihovem področju. Podjetje, ki nas je napotilo v Avstrijo, je v Avstriji registrirano in imajo njihovo DŠ. Zanima me tudi izdan račun za to opravljeno delo: ali gre enako kot za domači trg - 76. člen - in v katero kolono gre v davčni obrazec? ODGOVOR Če sem prav razumel vaše vprašanje, boste torej opravljali instalacijske storitve na varčnih hišah, ki se nahajajo v Avstriji za naročnika, ki je slovenska družba. Niste navedli, kolikšen letni promet v tej povezavi načrtujete. Slovenska družba (vaš naročnik) ima po vaših navedbah tudi avstrijsko davčno številko. Menim, da so instalacijske storitve, ki jih opravljate na (varčnih) hišah, neposredno povezane z nepremičnino, ki leži v Avstriji. V skladu s 27. členom ZDDV-1 je kraj opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami, vključno s storitvami strokovnjakov in nepremičninskih posrednikov, z nastanitvijo v hotelih ali podobnih nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvijo v počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju, dodeljevanjem pravic do uporabe nepremičnin in storitvami za pripravo in koordinacijo gradbenih del, kot so storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo nadzor na kraju samem, kraj, kjer se nepremičnina nahaja. Nepremičnina se nahaja v Avstriji in zato omenjena storitev na nepremičnini ni obdavčljiva v Sloveniji (podlaga v 27. členu ZDDV-1). Prometa ne boste knjižili v slovenskih DDV evidencah. DDV bo torej obračunan in plačan v Avstriji. Ker opravljate obdavčeno

DDV – Pridobitev blaga

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

PRIDOBITEV BLAGA IZ EU, RAČUN IZDAN PRED DOBAVO BLAGA Smo davčni zavezanec, od dobavitelja iz EU (DZ) prejmemo račun za dobavo blaga. Račun je izdan pred dobavo. Kdaj nastane obveznost za obračun DDV (samoobdavčitev): z datumom računa ali 15. dan po poteku meseca obdavčjivega dogodka? Primer: Datum računa: 30. 01. 2013 Datum dobave blaga: 31. 01. 2013 Prejem računa: 04. 02. 2013 ODGOVOR Račun v tujini (EU) je bil torej izdan pred opravljeno pridobitvijo znotraj EU. Najprej navajam pravno podlago/utemeljitev, kdaj nastaneta obveznost in terjatev za vstopni DDV. 34. člen Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) določa (člen: Pridobitev blaga znotraj Unije): Obdavčljivi dogodek nastane, ko je opravljena pridobitev blaga znotraj Unije. Šteje se, da je bila pridobitev blaga znotraj Unije opravljena, kadar se za dobavo podobnega blaga šteje, da je bila opravljena na ozemlju Slovenije. Pri pridobitvah blaga znotraj Unije obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa. Če račun ni izdan, nastane obveznost obračuna DDV najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Upoštevati je treba tudi temeljno določilo 32. člena ZDDV-1: ''Obdavčljivi dogodek'' pomeni dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV. Če torej obdavčljiv dogodek (v danem primeru mora nastopiti pridobitev oz. obvladovanje blaga, prejetega iz EU) še ne nastopi, še niso izpolnjeni pogoji za pripoznavo obveznosti za DDV pri pridobitelju blaga v Sloveniji. Glede pravice do odbitka DDV izhajamo iz temeljnega določila 62. člena ZDDV-1, ki določa: Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Torej v primeru izdaje računa pred opravljeno pridobitvijo – to nima vpliva na datum nastanka obveznosti za DDV. V vašem primeru je torej takole: - obveznost za izhodni DDV bo

DDV – Letalski prevoz

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Angleško podjetje nam je poslalo račun, na katerem nam zaračunava letalski prevoz za njihovega zaposlenega, ki nam bo prišel predavati oziroma svetovati v Švico. Na računu ni davka. Je prav, da mi obračunamo DDV, odbiti pa si ga ne smemo (davek od letalske karte)? Glede na to, da nam prevoz zaračunava pravna oseba, verjetno dohodnine ni treba obračunati? ODGOVOR Po vašem opisu vam predlagam, da prejeti račun ne obravnavate kot zaračunano (in z vašega vidika prejeto) storitev prevoza potnikov. To tudi ne bi bilo skladno z vsebino posla. V tem primeru bi vi dejansko neposredno postali plačnik letalske karte in ne izključujem, da bi v primeru davčnega nadzora lahko nastopilo tudi dohodninsko vprašanje zaradi plačila tega prevoza (plačilo v naravi fizični osebi – nerezidentu Slovenije). Trdim sicer, da bi različna plačila nadomestil stroškov našim poslovnim partnerjem morali v naši davčni zakonodaji rešiti bolj elegantno, vendar to niti ni predmet tega odgovora. Z vidika DDV je sicer storitev mednarodnega letalskega prevoza potnikov oproščena obračunavanja DDV (denimo v slovenskem ZDDV-1 je podlaga v drugem odstavku 49. člena ZDDV-1), vendar kot rečeno po mojem mnenju to za vašo družbo po vsebini ni prejeta storitev letalskega prevoza (vi niste naročili letalskega prevoza, temveč ste naročili svetovanje te osebe). Razmišljati je treba na način, da vam je tuja družba v sklopu zaračunane storitve seveda zaračunala tudi materialne stroške prihoda njihovega zaposlenca v Švico. Tuja družba torej prevoza ni opravila, temveč vam je samo zaračunala storitve svetovanja, v vrednost storitve pa je treba všteti tudi vse neposredne stroške, ki so ob tem nastali. Predlagam vam, da celotno storitev obravnavate kot svetovalno storitev, ki je obdavčena v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1. Kraj opravljanja storitve je po določilu tega odstavka

DDV – Gostinstvo

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

ZADEVA: Vprašanje glede obračuna DDV v zvezi s pogostitvami poslovnih partnerjev v okviru lastne gostinske dejavnosti. V nadaljevanju predstavljamo vprašanje v zvezi z obračunavanjem izstopnega DDV pri izvajanju brezplačnih pogostitev za poslovne partnerje v okviru lastnih gostinskih storitev in naš odgovor. Vas pa prosimo, da presodite, ali je naš odgovor pravilen. Vprašanje: Slovenski davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in s sedežem v Sloveniji, opravlja gostinsko dejavnost, pri čemer v lastni restavraciji nudi brezplačne pogostitve poslovnim partnerjem. V zvezi z obračunavanjem odhodkov in ugotavljanjem osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb navedene storitve pripoznava kot interno realizacijo in strošek reprezentance. Od vrednosti opravljenih gostinskih storitev je v skladu z ZDDV dolžan obračunati izstopni DDV. Od katere osnove obračuna DDV? Menim, da je davčna osnova za obračun izstopnega DDV nabavna ali lastna cena. Vnaprej se vam zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo. ODGOVOR Pravilno ste ugotovili – pri poslovnem dogodku (uporabe lastnega blaga za namen reprezentance, pri čemer se kot stroški reprezentance štejejo zgolj stroški pogostitve in zabave ob poslovnih in družabnih stikih), ki ste ga opisali, ste opravili dobavo blaga, ki je obdavčena. Ne moremo govoriti o uporabi blaga za neposlovne namene (po 7. členu ZDDV-1), saj menim, da ima pogostitev poslovnega partnerja vedno poslovni namen (kot pa bomo videli na koncu odgovora – se davčna osnova določi enako kot v primeru prometa po 8. členu ZDDV-1). V vašem primeru opravljanja prometa gre za podlago v a) točki 8. člena ZDDV-1: Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se štejejo tudi naslednje transakcije: a) uporaba blaga, ki ga davčni zavezanec proizvede, zgradi, nabavi, predela ali uvozi v okviru opravljanja dejavnosti, za namene opravljanja svoje dejavnosti, če od takega blaga, v kolikor bi ga nabavil od drugega

DDV – Motorna vozila

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Sem samostojni podjetnik. Pred kratkim ste imeli seminar v zvezi z OBDAVČITVIJO MOTORNIH VOZIL. Ker se seminarja nismo mogli udeležiti, smo kupili gradivo in takrat nam je bilo rečeno, da se lahko obrnemo na vas , če bomo imeli še kakšna vprašanja na to temo. Ukvarjamo se s prodajo novih in rabljenih vozil ter smo pooblaščeni serviser za vozila Volkswagen. Iz EU smo pridobili osebni avtomobil . Račun je bil brez DDV-ja, saj smo ga kupili od davčnega zavezanca. Predvidevam, da moram kot kupec: - narediti samoobdavčitev, - plačati DMV, - plačati okoljsko dajatev, - ni pa potrebno predlagati DURSU nobenega drugega obrazca. To je seveda za vozilo, ki je namenjeno nadaljnji prodaji. Kako je z vozilom, ki smo ga kupili iz EU za nadaljnjo prodajo in smo naredili samoobdavčitev, ko ga bomo prodali? Menim, da moramo zaračunat DDV. ODGOVOR Opisujem postopek ob pridobitvi vozila iz EU, ki je v Sloveniji namenjeno nadaljnji prodaji. Pravilno je, da vam prodajalec - davčni zavezanec iz EU ob prodaji vozila ni zaračunal DDV. Ne glede na to, ali ste pridobili novo (po definiciji novega vozila, kot jo podaja slovenski ZDDV-1) ali rabljeno vozilo, boste ob pridobitvi vozila obračunali DDV. Pravna podlaga je v 3. členu ZDDV-1 (predmet obdavčitve). V osnovo za obračun DDV se vštevata tudi DMV in okoljska dajatev. Ker je vozilo namenjeno za nadaljnjo prodajo, imate tudi pravico do uveljavitve vstopnega DDV. Naredili boste torej samoobdavčitev ob pridobitvi osebnega vozila v Sloveniji. O sami pridobitvi novega ali rabljenega prevoznega sredstva iz EU davčnemu uradu za potrebe DDV ne oddajate posebnega obrazca. Ob prodaji takšnega vozila boste seveda obračunali DDV. Zavezanec za obračunavanje davka na motorna vozila (DMV) je tudi pridobitelj motornega vozila, ki je lahko pravna

DDV – Franšiza

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Prosim vas za pojasnilo, kako je z obračunavanjem DDV pri franšizah; na primer bencinskih črpalk, ko nekdo vzame franšizo na primer za OMV. Kaj so zneski, ki se štejejo v promet do 25.000€, in posledično obveznost registracije za ID številko za DDV? Poznam namreč podjetnika, ki ni zavezanec za DDV, čeprav se obrne ogromno prometa, zato sklepam, da tukaj določeno vlogo igra franšiza ali kaj drugega. Kaj so še posebnosti franšiz? P. S.: Primer je tudi zasebna fizioterapija; zakaj se izdani računi zavarovalnicam (koncesija) ne štejejo za promet za DDV? ODGOVOR Franšizing je sistem trženja blaga in/ali storitev in/ali tehnologije, ki temelji na tesnem in stalnem sodelovanju med pravno in finančno ločenimi in samostojnimi podjetji, franšizorjem in posameznimi franšiziji. Pri tem franšizor daje posameznim franšizijem pravico, obenem pa nalaga dolžnost, da poslujejo v skladu s franšizorjevim konceptom. Ta pravica in dolžnost pooblašča vsakega franšizija in ga hkrati zavezuje, da uporablja franšizorjevo trgovsko ime in/ali trgovsko znamko in/ali storitveno znamko, know-how, poslovne in tehnične metode, sistem postopkov in druge pravice, ki izhajajo iz intelektualne lastnine. Franšizor pa jim pri tem zagotavlja stalno poslovno in tehnično pomoč, na način in za čas, kot ju določa franšizna pogodba in ki sta jo s tem namenom sklenila franšizor in franšizij. Nimam vpogleda v pogodbe, ki jih OMV sklepa s svojimi franšiziji in zato ne morem podati popolnoma natančnega odgovora v zadevi. Lahko pa kot uporabnik bencinskih servisov predvidevam, kako zadeva poteka. Bencinski servisi so torej dani v franšizo (morda nekateri tudi v najem) franšizijem. Ti ne prodajajo blaga (gorivo in trgovsko blago) v svojem imenu, temveč v imenu in za račun OMV (oz. drugih ponudnikov; Petrol ipd.). Rečeno enostavno – kupec na bencinskem servisu vedno prejme račun, kjer je

DDV – Fitnes

Objavljeno v: DAVKI, DDV|Tagi: , , , |

Davčni zavezanec vodi fitnes center. Člani fitnesa sklenejo pogodbo o obiskovanju fitnesa za dve leti. Znesek, določen v pogodbi, člani fitnesa plačujejo v 24-mesečnih obrokih s trajnikom. Člani - fizične osebe ne prejmejo nobenega računa. Menimo, da bi fitnes center moral izstaviti račun (oz. mesečne račune) za obiskovanje fitnesa. Naša stranka je mnenja, da je dovolj samo sklenjena pogodba (pogodbeni znesek, razdeljen na 24 mesecev). Prosimo še za vaše mnenje, ali je zavezanec v prekršku, ker članom ne izstavlja nobenega računa. ODGOVOR Davčni zavezanec (morda je s.p., morda gre za d.o.o) opravlja dejavnost fitnesa. Navajate, da je davčni zavezanec, predpostavljamo, da ste imeli v mislih, da ima veljavno identifikacijsko številko za DDV. Podajamo odgovor samo z vidika vodenja evidenc za DDV, vezano na določila ZGD-1 obstajajo različne možnosti glede vodenja poslovnih knjig (pod določenimi pogoji lahko podjetnik vodi le enostavno knjigovodstvo, seveda če izpolnjuje pogoje iz 73. člena ZGD-1, v primeru neizpolnjevanja pogojev mora tudi podjetnik voditi dvostavno knjigovodstvo, v vsakem primeru pa tudi družba vodi dvostavno knjigovodstvo). Davčni zavezanec torej opravlja dobavo storitev (nudenje fitnes naprav v uporabo). Obveznost izdajanja računov je opredeljena v 81. členu ZDDV-1 (v vašem primeru konkretno v šesti točki). Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da je izdan račun za: 1. dobave blaga ali storitev, ki jih je opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec; 2. dobave blaga iz tretjega in četrtega odstavka 20. člena tega zakona; 3. dobave blaga, opravljene pod pogoji iz 46. člena tega zakona; 4. vsako predplačilo, ki ga prejme, preden je opravljena katera od dobav blaga iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka; 5. vsako predplačilo, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec,

DDV – Proizvodnja kritine

Objavljeno v: DAVKI, DDV|Tagi: , |

Smo proizvajalci betonske kritine in jo bomo prodali zavezancu za DDV, ki bo izdelal sončno elektrarno za drugo fizično osebo in ta stranka želi, da gre vse prek izdelovalca sončnih celic. Sedaj bi rad ta zavezanec, da mu izdam predračun z obrnjeno davčno obveznostjo, pa ne vem, ker še takega primera nisem imela, če je to prav. Na podlagi česa mu lahko izdam tak račun? Do sedaj sem vedno obračunala 20-odstotni DDV. ODGOVOR Vaša družba bo opravila samo dobavo blaga (betonske kritine) in v nadaljevanju ne boste opravili tudi gradbenih del. Dobavo blaga boste zaračunali zavezancu za DDV, ki za fizično osebo izdeluje sončno elektrarno. Menimo, da morate na računu obračunati in plačati DDV in se torej ne morete sklicevati na določila o plačniku DDV v skladu s 76.a členom ZDDV-1. V skladu s tem členom mora DDV plačati davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kateremu se opravijo naslednje dobave: a) gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, z vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami; b) posredovanje osebja, vključenega v dejavnosti iz prejšnje točke; c) dobava nepremičnin iz 7. in 8. točke 44. člena tega zakona, če se je dobavitelj odločil za obdavčenje v skladu s 45. členom tega zakona; d) dobava odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz Priloge III a tega zakona in e) prenos pravic do emisije toplogrednih plinov, kakor so opredeljene v zakonu, ki ureja varstvo okolja. Vaša družba ne bo opravila nobenega prometa, navedenega v točkah a) do e) 76.a člena ZDDV-1, zato boste izdali račun z 20-odstotnim DDV. PRAVNA PODLAGA V ODGOVORU: ZDDV-1, veljaven v letu 2012. Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.

DDV – Oprostitve

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Zanima me, ali mora podjetje, če izvaja oproščeno in obdavčeno dejavnost ter ugotavlja obveznost DDV ne po odbitnem deležu, ampak po dejanskih stroških, tudi kaj obveščati DURS glede načina izračunavanja DDV?   ODGOVOR Prvi odstavek 65. člena ZDDV-1 določa osnovni aksiom glede pravice do uveljavitve vstopnega DDV. Za blago in storitve, ki jih davčni zavezanec potrebuje tako za transakcije, pri katerih DDV lahko odbije v skladu s 63. členom ZDDV-1, kot za transakcije, pri katerih DDV ne sme odbiti, se lahko odbije samo tak delež DDV, ki se pripiše prvim transakcijam. Ta delež se določi v skladu s 65. členom za vse transakcije, ki jih opravi davčni zavezanec. Način ugotavljanja pravice do vstopnega DDV po dejanskih podatkih ureja 105. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV, in sicer v prvi alineji prvega odstavka. Davčni zavezanec iz prvega odstavka 65. člena ZDDV-1 lahko uporabi eno od naslednjih možnosti: – odbija DDV za obdavčeno dejavnost in oproščeno dejavnost, za katero ima pravico do odbitka DDV po dejanskih podatkih, če v svojem knjigovodstvu ali zunaj knjigovodski evidenci zagotovi podatke o celotnem zaračunanem DDV (na prejetih računih in ob uvozu) in znesku DDV, za katerega se prizna pravica do odbitka; ZDDV-1 in Pravilnik o izvajanju ZDDV davčnim zavezancem ne nalagata obveznosti obveščanja DURS v primeru uporabe dejanskih podatkov pri ugotovitvi pravice do vstopnega DDV. DURS je treba v elektronski obliki obveščati (priglasiti način) samo v primerih: - uporabe več odbitnih deležev za različna področja dejavnosti pri davčnem zavezancu (sedmi odstavek 65. člena ZDDV-1), - prenehanja uporabe odbitnega deleža, ker je davčni zavezanec med letom pričel opravljati samo obdavčeno dejavnost ali samo oproščeno dejavnost (sedmi odstavek 105. člena Pravilnika). PRAVNA PODLAGA V ODGOVORU: ZDDV-1, veljaven v letu 2012. Mag. Dejan Petkovič, davčni

DDV – Storitve v Srbiji

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Pred seboj imam izdan račun za Srbijo, moja stranka je za njih programirala informacijski sistem in zaračunala enoletno naročniško razmerje - podobno kot domena prejemniku davčnemu zavezancu? Je to mogoče 26. člen ZDDV-1? ODGOVOR Za naročnika davčnega zavezanca iz Srbije ste opravili storitev programiranja in sklenitve naročniškega razmerja. Predvidevam, da ima slovenski davčni zavezanec, ki opravlja storitve naročniku v drugi državi, tudi slovensko davčno številko. Na izdanem računu za opravljene storitve se boste sklicevali na obrnjeno davčno obveznost v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1 oziroma boste pri izdaji računa za opravljene storitve po 1. 1. 2013 zapisali: Obrnjena davčna obveznost. PRAVNA PODLAGA V ODGOVORU: ZDDV-1, veljaven v letu 2012. Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.

DDV – Servisne storitve

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Davčni zavezanec iz Nemčije pripelje na servis k davčnemu zavezancu v Slovenijo osebni avtomobil. Slovenski zavezanec zaračuna storitev popravila in porabljen material. Kako je v tem primeru z DDV-jem in katero klavzulo slovenski zavezanec napiše na račun, če na računu ni DDV? ODGOVOR Navedli ste, da je bila na servisu opravljena storitev in pri tem v osebno vozilo vgrajen material. Izhajati je treba iz vsebine transakcije. Naročnik iz Nemčije je pripeljal avto zaradi opravljanja servisa (okvara na vozilu ali pa kar redni servis), pri čemer se stranki vnaprej nista dogovorili o nakupu kakšnega rezervnega dela, olja, filtra ali podobnega. Za naročnika je edino bistveno, da mu bo opravljena storitev servisa vozila. Povedati želim, da gre za enotno transakcijo (promet storitev) in torej ne moremo govoriti o dveh posamičnih transakcijah (dobava blaga in opravljanje storitev). Na izdanem računu slovenski serviser seveda ločeno navaja porabljen material in opravljene storitve (praviloma vrednost delovnih ur ali storitve na podlagi točk). Nemškemu davčnemu zavezancu ste torej opravili storitev, za katero se po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1 šteje, da je opravljana v državi naročnika, ki prejme storitev. Prvi stavek prvega odstavka 25. člena ZDDV-1 določa: Kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, je kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Na računu za opravljeno servisno storitev (skupaj material in storitve) davčnemu zavezancu iz Nemčije DDV torej ne boste obračunali. Sklicevali se boste na prenos davčne obveznosti po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1. To dejstvo v ničemer ne vpliva na vašo pravico do uveljavitve vstopnega DDV pri nabavi materiala. PRAVNA PODLAGA V ODGOVORU: ZDDV-1, veljaven v letu 2012. Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.

DDV – Prevoz blaga

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Pozdravljeni, imam vprašanje glede obdavčitve (DDV) prevoza blaga: 1. madžarski prevoznik nam zaračuna prevoz blaga iz Madžarske v Slovenijo; 2. poljski prevoznik nam zaračuna prevoz blaga iz Slovenije na Poljsko. V obeh primerih je naročnik prevoza slovensko podjetje. Kako je z DDV v obeh zgoraj opisanih primerih? ODGOVOR V obeh primerih očitno ne gre za prevoze v zvezi z izvozom ali uvozom blaga, predpostavljamo torej, da gre za pridobitev blaga neposredno iz druge države članice (Madžarska in v drugem primeru Poljska). V primeru tudi predpostavljamo, da ima naročnik prevoza iz Slovenije slovensko davčno številko. Ker je naročnik prevoza davčni zavezanec, ne uporabimo posebnega pravila glede kraja opravljanja storitev prevoza v 28. členu ZDDV-1. Za pravilno davčno obravnavo uporabimo določilo prvega odstavka 25. člena ZDDV-1: Kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, je kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno oziroma običajno prebivališče. Ker je prejemnik storitve prevoza slovenski davčni zavezanec, se šteje, da je kraj opravljanja storitev prevoza (obdavčitve) v Sloveniji. Prav je, da prevoznik na računu ne obračuna DDV svoje države in se sklicuje na prenos davčne obveznosti. Prejemnik storitve in računa - slovenski davčni zavezanec - bo obračunal izhodni DDV in ustrezno uveljavljal vstopni DDV. PRAVNA PODLAGA V ODGOVORU: ZDDV-1, veljaven v letu 2012. Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.

DDV – Igralnice

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Prosim Vas, da mi čim prej odgovorite na vprašanje v zvezi z obračunom DDV ali ne. Slovensko podjetje d.o.o., katerega je lastnik tujec, zaračunava fizičnim osebam, ki jih dobi, storitev organizacijo prihoda, animiranje, zbiranje in organizacijo tujih fizičnih oseb, ki obiskujejo slovenske igralnice. Vprašanje: ali tem tujim fizičnim osebam obračuna DDV ali se sklicuje na 25. člen ali kateri drugi? ODGOVOR Iz vašega vprašanja ne najdem dovolj informacij. Po vašem opisu bi lahko šlo celo za storitev potovalne agencije in/ali organizatorjev potovanj. V Sloveniji namreč sprejmete tuje goste, jih animirate in organizirate njihov čas v Sloveniji (obiski igralnic in podobno). Vendar pa predpostavljam, da v kolikor bi bilo temu tako, bi mi to v vprašanju prav gotovo omenili. Prav tako mi manjka informacija, ali vsako storitev (dejanje) zaračunate posamično ali kot skupek storitev. Ne glede na to vam bom v nadaljevanju nanizal določena zakonska izhodišča. Iz vprašanja ne izhaja, da bi vi nastopali kot posrednik, ki deluje v imenu in za račun druge osebe. Vendar bi, tudi če bi nastopili kot tovrsten posrednik, zaračunali slovenski DDV, saj se glavna transakcije izvede v Sloveniji (podlaga v 26. členu ZDDV-1). V vaši ponudbi strankam morda prodajate tudi vstopnice za prireditev (morda vstop oz. ''konzumacija'' v igralnico). Preverimo določilo drugega odstavka 29. člena ZDDV-1: Kraj opravljanja storitev, vključno s pomožnimi, s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih ali podobnih prireditev, kot so sejmi in razstave, vključno s storitvami organizatorjev teh dejavnosti, ki se opravijo osebam, ki niso davčni zavezanec, je kraj, kjer se te dejavnosti dejansko izvajajo. Ker se zabavna ali podobna prireditev izvede v Sloveniji, je v skladu z zgoraj citiranim odstavkom obdavčena v Sloveniji. Če torej zaračunavate vstopnice fizičnim osebam (za prireditev v Sloveniji), boste

DDV – Prodaja gradb in materiala

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Podjetje X d. o. o. se ukvarja pretežno s prodajo strešnih oken in senčil na debelo. Občasno opravljamo končnim strankam (gospodinjstvom) in tudi podjetjem servise, pri katerih gre za zamenjavo šip, vgradnjo senčil in rolet ter občasno tudi vgradnjo strešnih oken v okviru servisne – vzdrževalne dejavnosti. Skladno z 41. členom ZDDV-1 in upoštevajoč Prilogo 1 k ZDDV uporabljamo za končne stranke tudi znižano 8,5-odstotno stopnjo DDV (transakcije v povezavi s stanovanji, ki so del socialne politike, kot storitve gradbeništva). Pri tem imamo problem, saj smo s programom, ki ga uporabljamo za poslovanje, izredno omejeni. Na računu se nam namreč ločeno v prvi vrstici prikazuje porabljen material, ki ga pri servisiranju uporabimo z navedbo prodajne cene za ta material, v drugi vrstici pa prikazujemo posebej storitev vgradnje. Torej na računu transakcija, v tem primeru gradbena storitev, ni izkazana kot celota (npr. vgradnja strešnega okna, vgradnja senčil …). Hkrati se nam prihodek od tako ''prodanega'' oziroma porabljenega materiala avtomatično knjiži na prihodke od prodanega blaga in strošek prodanega blaga na nabavno vrednost prodanega blaga. Enako situacijo imamo, ko podobne storitve zaračunavamo pravnim osebam, identificiranim za DDV, kjer skladno s 76.a členom ZDDV uporabimo t. i. notranji reverse charge. Porabljen material in delo se na računu prikazujeta ločeno, prihodki in odhodki se evidentirajo kot je opisano zgoraj. Vprašanji: - Ali bi morali obvezno na računu izkazovati celotno transakcijo kot storitev in skladno s tem prihodke evidentirati kot prihodke od gradbenih storitev, vrednost porabljenega materiala pa tako ustrezno evidentirati kot strošek porabljenega materiala? - Ali je glede na način izkazovanja na računu sploh mogoče meniti, da gre za dejavnost oziroma storitev gradbeništva in si tako od celotne vrednosti računa obračunati 8,5 % DDV, v kolikor gre za stanovanje,

DDV – Prodaja nepremičnine

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Želeli bi prodati nepremičnino, ki je bila kupljena v letu 2007. Objekt nam je služil kot poslovna enota izven Ljubljane, ker pa so rezultati pokazali, da enota posluje z izgubo, se je poslovna enota zaprla, nepremičnino pa bi želeli prodati. Ne vemo še, po kakšni vrednosti bo nepremičnina prodana, jaz kot računovodja pa tudi nimam izkušenj pri prodaji nepremičnin. Zato se obračam na vas s prošnjo, da mi svetujete, na kaj naj bom pri prodaji pozorna. Ker je bila novogradnja, je bila nepremičnina kupljena z obračunanim DDV-jem in kolikor mi je znano, je treba ob prodaji odvesti 2-odstotni davek na nepremičnine. Tudi pri davku od dobička mislim, da je treba poračunati olajšavo, če smo jo uveljavili, pa morda moramo biti pozorni še na kaj drugega. Prosim za vašo pomoč v tem konkretnem primeru. Vnaprej se vam lepo zahvaljujem in vas pozdravljam. ODGOVOR V odvisnosti od prodajne vrednosti nepremičnine in davčne (knjigovodske) vrednosti nepremičnine v trenutku prodaje boste v glavni knjigi evidentirali prihodke in odhodke iz naslova prodaje nepremičnine. To bo imelo tudi neposreden vpliv na obračun davka od dohodkov pravnih oseb (obračun DDPO), kjer bo v odvisnosti od ostalih letnih prihodkov, odhodkov, posebnosti glede zmanjšanj ali povečanj davčne osnove ugotovljena letna davčna obveznost za DDPO. Sprašujete tudi glede koriščenja davčne olajšave v letu 2007. V letu 2007 se je uporabljal ZDDPO-2 (objava v Ur. l. RS št. 117/2006), ki je v 55. členu omogočal koriščenje davčne olajšave za raziskave in razvoj (ne vemo, če ste to olajšavo res koristili). V okviru davčne regijske olajšave za raziskave in razvoj je res bilo mogoče med upravičenimi stroški raziskovalno razvojnih dejavnosti koristiti tudi stroške zgradb in zemljišč v obsegu in za obdobje, v katerem se te uporabljajo za

DDV – Spletne storitve

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Mali davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV, izdeluje spletne strani za slovenske naročnike ( s.p. in d.o.o.). Da bi imel celotno ponudbo, bi ponudil tudi registracijo pri ponudnikih spletnega gostovanja. Zanima me, ali bi se moral registrirati za DDV, če bi izbral ponudnika iz ZDA, in kako je z DDV, če izbere ponudnika v EU, kakšne so klavzule za navedene primere? ODGOVOR Družba iz ZDA ali iz EU bo v prihodnje slovenskemu malemu davčnemu zavezancu izdajala račune za spletno gostovanje, te storitve (ugodnosti) bo slovenski podjetnik nato ponudil svojim naročnikom. Najprej moramo opredeliti, za kakšne vrste opravljene storitve gre. Zaradi značilnosti sodelujočih subjektov v poslih (razumemo, da so vsi davčni zavezanci v smislu ZDDV-1, saj opravljajo neodvisno dejavnost po 5. členu ZDDV-1) je glede določitve kraja opravljanja storitev mogoče uporabiti splošno pravilo. Ker ni treba uporabiti kakšnega posebnega pravila po členih 26-30e  ZDDV-1, upoštevamo določilo prvega odstavka 25. člena ZDDV-1. Kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, je kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno oziroma običajno prebivališče. Čeprav se obveznost predložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV ne nanaša na davčnega zavezanca, ki utemeljeno pričakuje, da v obdobju 12 mesecev ne bo presegel obdavčljivega prometa v znesku 25.000 EUR (zakon jih poimenuje mali davčni zavezanci), je treba glede identifikacije upoštevati določilo četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1. Vsak davčni zavezanec,

DDV – Identifikacija za DDV

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Avstrijski DDV zavezanec izvaja gradbena adaptacijska dela na nepremičnini v Sloveniji slovenskemu DDV zavezancu. Vrednost del je 400.000 EUR. Zanima nas, ali se mora avstrijski zavezanec v Sloveniji registrirati za namene DDV oziroma ali se lahko uporabi samoobdavčitev pri prejemniku storitev? ODGOVOR Tuj davčni zavezanec opravlja storitev v Sloveniji. V skladu s petim členom ZDDV-1 je davčni zavezanec vsaka oseba (to pomeni domača ali tuja oseba), ki kjer koli neodvisno opravlja katero koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Glede na osnovno definicijo davčnega zavezanca v ZDDV-1, obseg obdavčljivega prometa in kraj opravljanja storitev (ker gre za storitve na nepremičnini, ki leži v Sloveniji, se šteje, da je kraj opravljanja storitev v Sloveniji) menimo, da bi tuj davčni zavezanec moral pridobiti identifikacijsko številko v Sloveniji. Če bo tuji davčni zavezanec pridobil slovensko davčno številko, bo izdal račun slovenskemu naročniku (s slovensko ID številko) v skladu s 76.a členom ZDDV-1 (ker menimo, da opravlja storitve, ki po standardni klasifikaciji dejavnosti sodijo v gradbeništvo), torej brez DDV, in na računu samo izkazal vrednost DDV, ki je predmet prenosa davčne obveznosti (t. i. samoobdavčitve pri prejemniku storitve). Možno pa je, da tujec ne bo pridobil slovenske ID številke. Glede na kraj opravljanja storitev, ki je v skladu s 27. členom ZDDV-1 v Sloveniji, nastane v vsakem primeru tudi obveznost za obračun DDV v Sloveniji. Tuji davčni zavezanec ne more izdati računa po principu 76.a člena ZDDV-1 (navedba DDV, ki je predmet prenosa davčne obveznosti), prav tako seveda ne more obračunati DDV. Izdal bo račun brez DDV. V tem primeru bo slovenski davčni zavezanec obračunal izhodni DDV, ki ga ob izpolnjevanju pogojev iz ZDDV-1 lahko uveljavlja tudi kot vstopni DDV. PRAVNA PODLAGA V ODGOVORU: ZDDV-1,

DDV – Tovorno vozilo

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

23. 9. 2011 smo nabavili tovorno vozilo, vendar takrat še nismo bili identificirani za DDV. 21. 3. 2012 smo postali zavezanci za DDV. Prosim, če mi lahko z izračunom pokažete popravek DDV, ker se s tem srečujemo prvič in bi vam bili zelo hvaležni. Zanima me še amortizacija. Sedaj imamo nabavno vrednost z DDV. Kako popravimo obračun amortizacije oziroma nabavno vrednost? ODGOVOR DDV Predložili ste nam račun, po katerem je samostojni podjetnik 23. 9. 2011 kupil tovorno vozilo, ki je njegovo osnovno sredstvo. Šele z dnem pridobitve identifikacijske številke za DDV so bili izpolnjeni vsi pogoji za uveljavitev vstopnega DDV po tem računu. Seveda je treba upoštevati, da ste bili do dneva identifikacije za DDV (21. 3. 2012) mali davčni zavezanci oziroma ste bili oproščeni obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom 94. člena ZDDV-1. Tovorno vozilo je bilo dobavljeno 23. 9. 2011, predpostavljam, da je kupec tovornega vozila ta dan prejel tudi račun. Zaračunan vam je bil skupni DDV v višini 1.333,33 EUR. Podjetnik je posedoval tovorno vozilo in je bil v tem času natanko 180 dni oproščen obračunavanja DDV. Predpostavljamo, da se od 21. 3. 2012 naprej s tem vozilom opravlja obdavčen promet. Navajamo pravno podlago 68. člena ZDDV-1 (prvi in drugi odstavek): (1) Davčni zavezanec mora prvotni odbitek popraviti, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen. (2) Popravek mora davčni zavezanec opraviti, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot na primer odpovedi nakupov in znižanja cen. Po 69. členu ZDDV-1 se za osnovna sredstva popravek odbitka DDV razporedi na obdobje 5 let (to bomo upoštevali v vašem primeru), razen za nepremičnine, ki so bile pridobljene

DDV – Donacije

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Družba bi revnim družinam podarila blago na podlagi seznama centra za socialno delo in občine o navedenih revnih družinah; kako je z DDV olajšavo družbe? ODGOVOR V vašem primeru gre za neposredno darovanje blaga osebi (družinam) in ne morebiti za dobavo blaga v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev. Verjetno vas zanima, kako je z morebiti nastalo obveznostjo za DDV ob darovanju blaga, ki je sicer last družbe. Uporabiti je treba določilo 7. člena ZDDV-1, ki opredeljuje dobavo blaga v primeru uporabe blaga za neposlovne namene. Ne glede na vaš humanitarni namen se je blago iz družbe brezplačno odtujilo. Predpostavljam, da ste ob nabavi (izdelavi) tega blaga uveljavljali tudi vstopni DDV. Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršna koli uporaba blaga za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga davčni zavezanec izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV. Ker se torej šteje, da je bila ob darovanju opravljena dobava blaga za plačilo, nastane tudi obveznost za DDV. Davčno osnovo sestavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena blaga, določena v trenutku uporabe, razpolaganja ali zadržanja blaga. Še prej je treba preveriti tudi vrednost danih daril v vašem primeru. Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se ne šteje dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo samo občasno in ne istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 evrov. Če je v vašem primeru izpolnjen pogoj tega odstavka, torej ne nastane obveznost

DDV – Dobava EU

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Zanima me, kako je z DDV-jem, če kot davčni zavezanec z ID številko na primer odpremimo blago v EU k partnerju z ID številko 30. 04. 2012, vendar naše blago zapusti Slovenijo šele 03. 05. 2012. Račun izdamo takrat, ko odpremimo blago - 30. 04. 12 brez DDV-ja, vendar takrat še nimamo CMR-ja, ki bi dokazoval, da je blago zapustilo Slovenijo. Je pa prehod iz enega meseca v drugega. ODGOVOR Vaše vprašanje se torej nanaša na dilemo ustreznega evidentiranja oproščenega prometa v pravilno davčno obdobje. Predpostavljam, da je prejemnik blaga davčni zavezanec z ID številko za DDV iz druge države članice. Dobava blaga v drugo državo članico je v skladu s prvo točko 46. člena ZDDV-1 oproščena obračuna DDV (prava oprostitev), če slovenski prodajalec (z veljavno slovensko ID številko za DDV) odpošlje ali odpelje blago sam ali oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za njun račun, prejemniku blaga – davčnemu zavezancu iz druge države članice. Pomembna (nujna) pogoja za korektno izvršen oproščen promet sta: - izdan račun s predpisanimi podatki (o vsebini računa v tem odgovoru ne pišem) in - prevozna listina ali drug dokaz, ki je opredeljen tudi v Pravilniku o izvajanju ZDDV, s katero dokazuje, da je blago zapustilo Slovenijo. Promet blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi, kot da bi bil prejemnik lastnik. Od dogovora z vašim kupcem je sicer odvisen trenutek, kdaj dejansko pride do tega prenosa. Iz vašega vprašanje gre razumeti, da ste vi kot prodajalec odgovorni za prevoz in morate blago dostaviti k tujemu kupcu. Nesporno je, da so pogoji za oproščen promet izpolnjeni šele v majskem davčnem obdobju. Takrat boste že tudi razpolagali z listino CMR. Očitno bo kupec tudi šele v majskem davčnem obdobju

DDV – Vozila

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Podjetje, ki je zavezanec za DDV, je kupilo od fizične osebe osebni avtomobil, ki ga je imelo namen uporabljati za rent-a-car. Podjetje po dobrem mesecu ta avtomobil proda. Kako je z DDV? ODGOVOR Družba z ID DDV številko je kupila osebno vozilo od fizične osebe, ki (predpostavljam) ni zaračunala DDV. Družba je nameravala osebno vozilo uporabljati za dajanje v najem, vendar bo sedaj avto prodala. Glede na ta dejstva menim, da družba ni obdavčljivi preprodajalec, vsaj takšen ni bil namen njihovega delovanja. Obdavčljivi preprodajalec pomeni kateri koli davčni zavezanec, ki v okviru svoje ekonomske dejavnosti in z namenom nadaljnje prodaje kupuje ali uvaža rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke ali starine, ne glede na to, ali ta davčni zavezanec deluje v svojem imenu ali za račun druge osebe, v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo. Družba bo opravila dobavo blaga, kot jo definira ZDDV-1, in menim, da je transakcija prodaje vozila predmet obdavčitve. Pogoji za oproščen promet po 3. točki 44. člena ZDDV-1 niso izpolnjeni. Družba bo torej na izdanem računu obračunala DDV. PRAVNA PODLAGA V ODGOVORU: ZDDV-1, veljaven v letu 2012. Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.

DDV – Gradbeništvo

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

DDV zavezanec - gradbinec je izdal račun svojemu kupcu po 76.a členu ZDDV-1 za opravljeno gradbeno storitev v višini 500,00 EUR. Kupec je račun zavrnil in sedaj od tega DDV zavezanca zahteva, da mu izda dobropis v višini 2.000,00 EUR zaradi povzročene škode na gradbenem objektu, na katerem je delo opravljal. DDV zavezanec je na to pristal. Ali DDV zavezanec - gradbinec lahko izda dobropis po 76.a členu ZDDV-1 v večjem znesku, kot je bil račun? Bremenopisa za povzročeno škodo mu kupec noče poslati. ODGOVOR Iz vprašanja je razumeti, da je gradbena storitev sicer bila opravljena, a naročnik zavrača račun in pri tem zahteva, da mu izvajalec celo plača povzročeno škodo. Prišlo je torej do primera, ko nasprotna stranka meni, da storitev ni bila opravljena in račun zavrača. Še več – naročnik terja tudi dodatno plačilo. Težko sodim, ali bi bilo evidentiranje prvega računa v DDV evidence ustrezno ali ne, saj ne poznam vseh okoliščin. V kolikor izvajalec ve in trdi, da je naročeno gradbeno storitev opravil (obdavčljiv dogodek je nastal), je pravilno, da izda račun in ga tudi evidentira kot opravljen promet po 76.a členu ZDDV-1. V nasprotnem primeru predlagam, da se izda popravek prvotnega računa v tej isti višini, prav tako se mora popraviti obrazec PD-0. Predpostavljam, da prejemnik računa od prejetega računa ni obračunal vstopni in izstopni DDV. Gotovo je zelo neobičajno, da bi gradbinec izdal »dobropis«, ki je višji od prvotno izdanega računa. Presoditi moramo dejansko vsebino zahtevka naročnika. Ker navajate, da naj bi bila povzročena škoda, gre torej kvečjemu za zahtevano plačilo odškodnine v višini 2.000 EUR. Pri tem pustimo ob strani morebiten pravni spor, ki bi lahko nastal glede odškodnine in njene višine. Izhajamo iz predpostavke, da se izvajalec strinja plačati

DDV – Trgovina in montaža

Objavljeno v: DAVKI, DDV|Tagi: , , |

V nadaljevanju vam pošiljam vprašanje iz področja DDV: Trgovina na drobno prodaja končnim kupcem in potrošnikom. Če trgovina proda končnim kupcem na primer toplotno črpalko, jim mora zaračunavati prodajno vrednost + 20-odstotni ddv. Trgovina je tako nekonkurenčna inštalaterjem, ki zaradi montaže (vključno z dobavo) toplotne črpalke zaračunavajo 8,5 %. V trgovini so se odločili, da bodo začeli ponujati prodajo toplotnih črpalk vključno z montažo. Za montažo bodo najeli inštalaterja, ki jim bo za montažo izdal račun po 76.a členu, sami pa bodo izdali račun končnemu kupcu za dobavo in montažo toplotne črpalke po 8,5-odstotnem DDV. Če lahko takšen sistem uporabijo pri prodaji toplotnih črpalk, ali ga lahko uporabijo tudi pri prodaji ostalega inštalaterskega materiala - trgovina bi na primer prevzela dobavo in montažo vodovodne napeljave v stanovanjski hiši xxx? Ali bi trgovina lahko ponujala montažo in dobavo toplotnih črpalk? Ali bi morala imeti registrirano gradbeništvo? ODGOVOR Kar ste zapisali v vašem vprašanju, po mojem mnenju drži. Vendar je treba vedeti, da boste v vaši družbi odslej imeli najmanj dvoje vrst dejavnosti: - trgovinsko dejavnost, v kateri boste končnim potrošnikom ali davčnim zavezancem prodajali toplotne črpalke in/ali drugi inštalaterski material, ter - dejavnost montaže in inštalacije (opravljali boste dejavnost gradbeništva). Za potrebe gradbene dejavnosti boste iz svoje trgovinske zaloge izvzeli potreben material (ali ga nabavljali tudi drugje) in to tudi ustrezno računovodsko evidentirali. Predlagam vam, da dopolnite vašo registracijo z gradbeno dejavnostjo. Navedli ste, da boste za dejavnost inštaliranja toplotne črpalke najeli zunanjega izvajalca, ki vam bo izdal račun po 76.a členu ZDDV-1. Inštaliranje toplotnih črpalk spada v razred 43.22 iz Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD): Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav. Pravilno je, da vam podizvajalec izda račun v skladu s 76.a členom ZDDV-1. Predvidevamo seveda,

DDV – Storitve prevoza

Objavljeno v: DAVKI|

Smo s.p. in organiziramo prevozne storitve. Organizirali smo prevozno storitev za hrvaško podjetje. Hrvaško podjetje, ki nam je opravilo prevoz, nam je poslalo račun. Prosim vas, če nam lahko poveste, kako se ta dva računa zajemata v DDV knjigo. Ali moramo opraviti samoobdavčitev za prejeti račun? ODGOVOR Ob vprašanju ste mi predložili tudi račun hrvaškega davčnega zavezanca (prevoznika), ki vam je zaračunal prevoz na relaciji Koprivnica (Hrvaška) – Kruishoutem (Belgija) in mednarodni tovorni list (CMR). V naslednji fazi je slovenski davčni zavezanec izdal račun hrvaškemu izvozniku. Kot pomembno se mi zdi dejstvo, da je na CMR kot prevoznik naveden hrvaški davčni zavezanec. Slovenski prevoznik je torej na nek način podprevoznik. Na računu, ki ste ga prejeli od hrvaškega prevoznika, se je ta skliceval na oprostitev v skladu s prvo točko prvega odstavka 13. člena hrvaškega Zakona o davku na dodano vrednost. Ta člen določa, da so plačila DDV oproščene izvozne dobave, vključujoč prevozne in druge posredne storitve. Utemeljeno torej predpostavljam, da je bila storitev prevoza že vključena v davčno osnovo prometa blaga, ki je bilo zaračunano prejemniku blaga v Belgijo. Z vidika belgijskega prejemnika je šlo torej za uvoz blaga iz tretje države (Hrvaške). Vendar menim, da to dejstvo ni dovolj za presojo, kako prejeti račun za prevoz obravnavati v Sloveniji. Slovenski ZDDV-1 v 18. členu definira uvoz takole: Uvoz blaga pomeni: 1. vsak vnos blaga v Unijo, ki v skladu s carinskimi predpisi nima statusa blaga Unije ali blaga, ki je uvoženo iz tretje države, pa znotraj Unije ni sproščeno v prost promet v skladu s carinskimi predpisi; 2. vsak vnos drugega blaga, kot je blago iz prejšnje točke, v Unijo s tretjega ozemlja. ZDDV-1 v 13. točki prvega odstavka 50. člena določa, da

DDV – 25. člen ZDDV-1

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Podjetje, d.o.o., zavezanec za DDV, mora izdati račun za opravljene storitve v Panamo. Ali so kakšne posebnosti pri izstavitvi računa? Ali je prosto DDV-ja po 25. člen ZDDV-1? ODGOVOR V vprašanju sicer niste navedli, kakšna vrsta storitev je bila opravljena. Predvidevam, da je slovenski davčni zavezanec storitev opravil gospodarskemu subjektu (davčnemu zavezancu) s sedežem v Panami. Kot izvajalec storitev ste (denimo tudi v primeru davčnega inšpekcijskega nadzora) dolžni dokazati, da je bil prejemnik storitev (ki ima sedež izven EU) v trenutku opravljene storitve res davčni zavezanec. Temu boste zadostili, v kolikor: - od prejemnika storitve pridobite potrdilo pristojnih davčnih organov države prejemnika o vključenosti prejemnika v gospodarske dejavnosti, kar mu omogoča, da dobi vračilo DDV v skladu z Direktivo Sveta 86/560/EGS 17. novembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov; - prejemnik storitve nima potrdila, dobavitelj pa ima DDV številko ali podobno številko, ki jo je prejemniku dodelila država sedeža in se uporablja za identifikacijo dejavnosti, ali katero koli drugo dokazilo, iz katerega se lahko razbere, da je prejemnik davčni zavezanec, in če dobavitelj z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete ali plačil, v razumni meri preveri točnost informacij, ki mu jih je poslal prejemnik. Splošno pravilo glede določitve kraja opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, je navedeno v prvem odstavku 25. člena ZDDV-1: 1. Kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, je kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne

DDV – Montaža

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Opravljam storitve montaže industrijskih strojev in električnih napeljav v tujini (Evropska unija – Nemčija, Avstrija) in sem davčni zavezanec. Moj naročnik je slovensko podjetje s sedežem v Sloveniji, ki je tudi davčni zavezanec. Moj naročnik izstavlja račun za to storitev svojemu naročniku, katerega sedež je v Nemčiji in je tudi davčni zavezanec v svoji državi, po 25. členu ZDDV, brez obračunanega DDV-ja, ker je dobava storitve predmet obrnjene davčne obveznosti. Mene zanima, kako pravilno izstavim račun za opravljene storitve svojemu naročniku? Do 31. 12. 2012 je zahteval, da mu izstavljam račune po 27. členu ZDDV in 47. členu Direktive sveta o DDV-ju, se pravi računi, izdani brez izkazanega DDV-ja. Sedaj pa zahteva, da mu izstavim račune z izkazanim DDV-jem na računu? Prosim za nasvet in obrazložitev. Kako je pravilno? ODGOVOR Gre za pomembno vprašanje glede opredelitve vsebine storitve, saj je od tega odvisen tudi kraj obdavčitve storitve (Slovenija ali Nemčija). Po 27. členu ZDDV-1 je kraj opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami, vključno s storitvami strokovnjakov in nepremičninskih posrednikov, z nastanitvijo v hotelih ali podobnih nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvijo v počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju, z dodeljevanjem pravic do uporabe nepremičnin in s storitvami za pripravo in koordinacijo gradbenih del, kot so storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo nadzor na kraju samem, kraj, kjer se nepremičnina nahaja. V vašem primeru je govora o dveh vrstah storitev, ki jih opravite slovenskemu davčnemu zavezancu: - montaža industrijskih strojev v Nemčiji in - montaža (delo) električnih inštalacij (predpostavljam - na nepremičnini) v Nemčiji. Menim, da v primeru storitev montaže industrijskih strojev ne moremo govoriti o storitvah na nepremičnini in ste torej doslej postopali napačno s sklicevanjem na 27. Člen ZDDV-1. Stroji, tudi če

DDV – 76.a člen ZDDV-1

Objavljeno v: DAVKI|

Samostojni podjetnik gradi elektrarno (je investitor). Preden je pridobil ID številko za DDV, je plačal dobavitelju (izvajalcu gradnje) avans, ta mu je izstavil avansni račun z 20-odstotnim DDV-jem. Med tem je samostojni podjetnik pridobil ID številko, končni račun mu je dobavitelj izstavil po 76.a členu - torej brez DDV-ja in odštel avans z 20-odstotnim DDV-jem. Kako naj samostojni podjetnik poknjiži, obračuna in upošteva vstopni DDV ? ODGOVOR Nedvomno celovit posel gradnje elektrarne sodi med gradbene storitve iz razreda F/Gradbeništvo Standardne klasifikacije dejavnosti. Menim, da je dobavitelj (izvajalec) pri izdaji avansnega računa in računa ravnal ustrezno. 33. člen ZDDV-1 določa (3. odstavek): (3) Če je plačilo izvršeno, preden je blago dobavljeno ali preden so storitve opravljene, nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila in od prejetega zneska plačila. Ker očitno investitor v elektrarno (s.p.) v trenutku nakazila denarnih sredstev še ni bil identificiran za DDV, dobavitelj ni mogel ravnati v skladu s prvim in z drugim odstavkom 33.a člena ZDDV-1 (predplačila pri opravljanju dobav blaga in storitev po 76.a členu ZDDV-1), ki določata: (1) Davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV in je določen kot plačnik DDV na podlagi 76. a člena ZDDV-1, mora obračunati DDV tudi od danih predplačil na dan izvršitve predplačila. (2) Za primere, ko je na podlagi prejšnjega odstavka DDV dolžna obračunati oseba, ki predplačilo da, prejemnik tega predplačila ni dolžan obračunati DDV po tretjem odstavku 33. člena ZDDV-1. Dobavitelj je investitorju v elektrarno na računu za predplačilo zaračunal DDV, ker ni mogel uporabiti pravila iz 76 a člena ZDDV-1. Uporaba 76 a člena ZDDV-1 je možna le v primeru ko so gradbene storitve (ali druge storitve in dobave iz 76 a člena ZDDV-1) opravljene davčnemu zavezancu, ki je identificiran

DDV – Nepremičnine

Objavljeno v: DAVKI, DDV|

Prosili bi za odgovor na naslednje vprašanje, vezano na preklic naložbe v nepremičnino: Podjetje je izdelalo vso projektno dokumentacijo za turistično nastanitveni objekt. Prejelo je 4 račune v vezi s tem v mesecih od aprila do septembra 2011. Zataknilo sem jim je pri pridobivanju soglasij od sosedov, ki teh niso hoteli dati. Zaradi navedenega je po več mesecih projekt (investicija) dokončno odpovedana, zaradi neizvedljivosti. Od računov za pripravo dokumentacije, skupno v višini 12.000 EUR, je podjetje odbijalo DDV in poročalo v obrazec DDV-0 v polje nabavna vrednost nepremičnin, ter zahtevalo vračilo DDV-ja. V poslovnih knjigah so se računi zbirali na kontu nepremičnina v gradnji. Sedaj me zanima, glede na to da so se okoliščine spremenile in je projekt praktično propadel, ali lahko te račune preknjižimo v davčno priznane stroške 2011 in če bi morali naredit kakšen popravek DDV-ja? ODGOVOR Podjetje je torej začelo aktivnosti za gradnjo turistično nastanitvenega objekta in najprej začelo izdelovati projektno dokumentacijo. V zvezi s tem so nastali stroški oziroma ste to pravilno pripoznali kot nepremičnino v gradnji. Navajate, da je sedaj že gotovo znano, da projekt ne bo uspel in se gradnja niti ne bo začela. Na objektu se torej nikoli v prihodnosti ne bodo opravljale obdavčene transakcije v smislu ZDDV-1. Prav tako predvidevam, da to konkretno projektno dokumentacijo deloma ali v celoti ne morete uporabljati za namen investiranja v kakšen drug objekt v prihodnosti. V vašem primeru torej ni izpolnjen eden temeljnih pogojev za pridobitev pravice do uveljavitve vstopnega DDV. Prvi stavek 63. člena ZDDV-1 določa: Davčni zavezanec ima pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve

DDV – Storitve

Objavljeno v: DAVKI, DDV, RAČUNOVODSTVO|

Storitve na plovilu, namenjenem plovbi na odprtem morju PRVA SITUACIJA Podjetje iz Slovenije, davčni zavezanec SI-1, opravlja storitve - vzdrževanje oziroma popravila lesenih površin (polaganje novega parketa, obnova vgradnega pohištva ipd.) v Nemčiji na ladji, ki je začasno zasidrana v pristanišču, sicer pa namenjena plovbi na odprtem morju in opravljanju komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti – svojo storitev SI-1 zaračuna podjetju v Nemčiji DE-1, ki je glavni izvajalec remontnih del na tej ladji. Zanima nas, kako slovenski davčni zavezanec (SI-1) pravilno izstavi račun nemškemu podjetju (DE-1). Mnenja smo, da slovenskega ddv-ja ne zaračunamo, ne vemo pa, ali se sklicujemo na točko c) 53. člena ZDDV-1 ali gre za oprostitev po 25. členu – splošno pravilo pri opravljanju storitev. DRUGA SITUACIJA Naše podjetje (SI-1) najame drugo slovensko podjetje (SI-2) kot podizvajalca za enaka dela na tej isti ladji v Nemčiji. Podizvajalec (SI-2) opravljena dela na tej ladji zaračuna nam (SI-1). Vprašanje: Ali po splošnem pravilu SI-2 zaračuna DDV naročniku SI-1 ali se tudi on lahko sklicuje na 53. člen ZDDV-1, točka c), in od storitev ne obračuna slovenskega DDV-ja. ODGOVOR Uvodoma navajam določilo točk a) in c) 53. člena ZDDV-1: Plačila DDV so oproščene naslednje transakcije v zvezi z mednarodnim prevozom: a) dobava blaga za oskrbovanje z gorivom in drugo oskrbovanje plovil za plovbo na odprtem morju, ki opravljajo prevoz potnikov za plačilo ali so namenjena za opravljanje komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti, ter plovil za reševanje ali pomoč na morju ali za priobalni ribolov, razen za oskrbovanje plovil za priobalni ribolov; c) dobava, izboljšave, popravilo, vzdrževanje, zakup in najem plovil iz točke a) 53. člena ter dobava, najem, popravilo in vzdrževanje opreme, vključno z ribiško opremo, ki je vgrajena ali se pri tem uporablja; V

Gotovinsko poslovanje – vračilo DDV-ja v potniškem prometu

Objavljeno v: DAVKI, DDV, POSTOPEK, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tagi: , , |

Ali se vračilo DDV-ja v potniškem prometu (75. člen ZDDV-1) mora izvesti na prejemnikov TRR ali se lahko izvede prek mednarodne poštne nakaznice? V primeru vračila davka na dodano vrednost v potniškem prometu davka ni treba nakazati na TRR, saj vračilo DDV-ja v potniškem prometu ne šteje za »druga plačila« iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2, niti tega ni mogoče šteti kot plačilo za dobavljeno blago in opravljene storitve, temveč gre za vračilo. Glej stališče DURS. Drugi odgovori na vprašanja povezana s plačilom z gotovino so na tej povezavi.

Gotovinsko poslovanje kmetov – obveza odprtja transakcijskega računa

Objavljeno v: DAVKI, POSLOVANJE, POSTOPEK, VPRAŠANJA - ODGOVORI|

Ali mora kmet za svoje poslovanje odpreti poslovni račun ali lahko plačuje račune s svojo osebno bančno kartico in prejema prihodke na svoj osebni račun? Fizičnim osebam, ki samostojno opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in niso registrirani kot samostojni podjetniki, ni treba za namene dejavnosti odpirati ločenega transakcijskega računa, kar pomeni, da lahko tudi za namene dejavnosti poslujejo prek osebnega transakcijskega računa. Torej lahko plačujejo blago in storitve z osebno bančno kartico in prejemajo plačila za svoje pridelke in storitve na svoj osebni transakcijski račun. Glej stališče DURS. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Gotovinsko poslovanje – opravljanje dejavnosti kmetov

Objavljeno v: DAVKI, DEJAVNOST, POSTOPEK, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tagi: , , , , , |

Ali se za namene izvajanja 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13) kmetje z dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki so obdavčeni z dohodnino na podlagi katastrskega dohodka, štejejo, kot da opravljajo dejavnost? Ne, fizične osebe, za katere se šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, katere dohodek je obdavčen na podlagi katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in kmetijskih subvencij, se za namene izvajanja 23. a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku ne štejejo, kot da opravljajo dejavnost, razen v primeru, da so za svojo dejavnost zavezanci za DDV. Glej stališče DURS. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Kdaj velja, da kmetje opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost v okviru dejavnosti – plačevanje z gotovino

Objavljeno v: DAVKI, DEJAVNOST, POSTOPEK, VPRAŠANJA - ODGOVORI|Tagi: , , , , , |

Kdaj se za namene izvajanja 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku kmetje vštevajo med opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti v okviru dejavnosti? Kmetijska oziroma gozdarska dejavnost se tako skladno z Zakonom o gospodarskih družbah kot davčno zakonodajo sama po sebi šteje za gospodarsko dejavnost. Posebnost je samo v tem, da se v primeru, kadar to dejavnost opravljajo fizične osebe kot posamezniki ali skupaj (za davčne namene je taka enota kmečko gospodinjstvo), dejansko opravljanje dejavnosti ne ugotavlja (opravljanja dejavnosti ni treba registrirati po predpisih o gospodarskih družbah, kmetijski predpisi pa prav tako tega statusa ne urejajo). Za davčne namene se kot opravljanje dejavnosti (za namene dohodnine se taka dejavnost poimenuje osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost) šteje lastništvo oziroma uporaba kmetijskih zemljišč in čebeljih panjev, davčna osnova za obdavčitev dohodkov pa določi pavšalno (na podlagi katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj), kar pa samo po sebi še ni dokazilo, da nekdo kmetijsko dejavnost tudi dejansko izvaja kot pridobitno dejavnost (da dejansko prodaja svoje pridelke na trgu z namenom pridobivanja dobička). Glede na namen 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13) (zagotoviti pregledno nakazovanje plačil nad 420 evrov za dobavljeno blago in storitve ter druga plačila na transakcijske račune prejemnikov) pa je pomembno, da se kot zavezanca določi osebo, za katero je mogoče predvidevati, da dejavnost dejansko opravlja, in na podlagi tega kriterija je mogoče kot osebe, ki samostojno opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost, nedvoumno šteti samo: • fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost v okviru samostojnega podjetnika posameznika; • fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, za katero dohodek ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in

Plačilo v gotovini za stroške prevoza, nočitev, dnevnic v dejavnostih društev in podobno

Objavljeno v: DAVKI, DOHODEK IZ DELOVNEGA RAZMERJA, DOHODNINA, POSTOPEK|Tagi: , , , , , |

Ali se lahko prejemki, ki so namenjeni pokritju stroškov prevoza, nočitev in dnevnic sodelujočim v dejavnostih društev in njihovih zvez izplačajo v gotovini, glede na to, da niso v delovnem razmerju? 6. točka prvega odstavka 23.a člena pravilnika še vedno dovoljuje gotovinsko izplačilo stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje po 2. točki 107. člena ZDoh-2. Če gre za izplačilo navedenih prejemkov, kadar pogoji po navedeni določbi niso izpolnjeni (npr. če član društva poleg povračil stroškov prejme še kakšne druge dohodke za opravljanje svojega dela), pa mora biti izplačilo celotnega prejemka opravljeno na transakcijski račun prejemnika. Podrobnejše pojasnilo glede prejemkov po 2. točki 107. člena ZDoh-2. Glej stališče DURS. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Nakazovanje stroškov službenega potovanja

Objavljeno v: DAVKI, DOHODEK IZ DELOVNEGA RAZMERJA, POSTOPEK|Tagi: , , |

Kakšna je obveznost nakazovanja povračil stroškov službenega potovanja (dnevnice)? Delodajalec mora dnevnice izplačati na transakcijski račun zaposlenega. Pri izplačilu dnevnice gre za povračilo stroškov v zvezi s službenim potovanjem (4. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2), ki se šteje kot dohodek iz delovnega razmerja po 3. točki prvega odstavka 37. člena ZDoh-2. Glej stališče DURS. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Drugače zagotovljena evidenca o gotovinskih plačilih

Objavljeno v: DAVKI, POSTOPEK|Tagi: , |

Drugi odstavek 36. člena Zakona o davčnem postopku  določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na transakcijske račune, če gre za plačila manjše vrednosti ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih. V tretjem odstavku 36. člena Zakona o davčnem postopku je določeno, da minister podrobneje določi (v pravilniku), v katerih primerih iz drugega odstavka tega člena se plačila ne nakazujejo na transakcijske račune. Kaj v tem kontekstu pomeni »drugače zagotovljena evidenca o plačilih«? Namen drugega odstavka 36. člena ZDavP-2 je, da za določena plačila, torej plačila manjših vrednosti oziroma plačila, ki imajo zagotovljeno evidenco, ne velja obveznost nakazovanja, tretji odstavek pa določa, da vsebino manjših plačil in plačil z zagotovljeno evidenco določi minister, iz česar izhaja, da je 23.a člen pravilnika tisti, ki določa, kdaj je razlog neobveznosti nakazovanja plačilo manjših vrednosti (npr. 420 evrov) in kdaj je razlog neobveznosti nakazovanja v zagotovitvi evidence ( 8. točka 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13), ki določa, da je v primeru prenosa sredstev vlagatelja iz enega vzajemnega sklada v drugi vzajemni sklad iste družbe za upravljanje pogoj za to, da se sredstva ne nakazujejo na transakcijski račun, zagotovitev ustreznega načina sledljivosti prehodov med vzajemnimi skladi). Glej stališče DURS. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Plačevanje podjetij in podjetnikov z gotovino

Objavljeno v: DAVKI, POSTOPEK, RAČUNOVODSTVO|Tagi: , , , |

Smo trgovski center, ki se ukvarja z maloprodajo. Med našimi kupci so tudi podjetja in podjetniki. Ti opravijo nakup in plačajo na blagajni, potem odidejo do informacij, kjer se jim izpiše originalni račun. Na tem računu je razvidno, ali je plačilo opravljeno z gotovino ali s kartico. Ali sploh smemo izstaviti račun takšni stranki, ki je »zavestno« kršila zakon ali ji naj zavrnemo celoten nakup in ga naj plača na dovoljen način? Če ji ne izstavimo računa, smo dejansko v prekršku. Ali smo hkrati s prejemom gotovine za opravljen nakup tudi mi v prekršku? Kot prekršek je opredeljeno ravnanje osebe, ki mora v skladu z ZDavP-2 in pravilnikom plačilo za opravljeno storitev ali dobavljeno blago nakazati na transakcijski račun prejemnika, pa ga ne nakaže. Prejemnik plačila ne stori prekrška. Menimo, da ste v takem primeru kupcu vseeno dolžni izstaviti račun, pri tem pa predlagamo, da te kupce opozorite na njihovo dolžnost iz pravilnika in ZDavP-2. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Gotovinsko poslovanje – kmeti

Objavljeno v: DAVKI, POSTOPEK|Tagi: , , , |

Ali kmet lahko plačuje račune nad 420 evrov z gotovino in prejema prihodke večje od 420 evrov v gotovini? Obveznost nakazovanja na račune velja v primeru kmetijske in gozdarske dejavnosti samo za tiste fizične osebe, ki dejavnost dejansko opravljajo. Zanje velja omejitev plačevanja za zneske, večje od 420 evrov. Za ostale ta omejitev ne velja in lahko plačujejo blago in storitve z gotovino. Glede prejemanja plačil za kmetijske in gozdarske pridelke pa je pomembno, ali je kupec zavezanec po 23.a členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Če je kupec zavezanec, zanj velja omejitev in mora zneske nad 420 evrov, ne glede na status prejemnika plačila, nakazati na transakcijski račun prejemnika. Glej stališče DURS.

Gotovinsko poslovanje – plačevanje z boni

Objavljeno v: DAVKI, POSTOPEK, RAČUNOVODSTVO|

Kako sprememba Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13) vpliva na izplačevanje določenih plačil iz naslova delovnega razmerja v obliki vrednostnih bonov in plačevanje z vrednostnimi boni? ZDavP-2 in pravilnik urejata obveznost nakazovanja tistih plačil, ki se izvršijo v denarju. Če vrednostne bone kupi oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 in je njihova vrednost višja od 420 evrov, mora plačilo za nakup izvesti na TRR prodajalca. Kadar pa se vrednostni bon da na razpolago delavcu kot druga vrsta plačila za delo (torej če delovnopravna zakonodaja plačila v nedenarni obliki dopušča), se vrednostni bon šteje za plačilo v naravi. Glej stališče DURS. Drugi odgovori na vprašanja povezana s plačilom z gotovino so na tej povezavi.

Plačilo zneska, ki presega 420 EUR, v dveh ločenih plačilih – drobljenje plačila

Objavljeno v: DAVKI, POSTOPEK|Tagi: , |

Ali je dopustno, da se plačilo zneska, ki presega 420 evrov, razbije na dve ločeni plačili, ki vsako posebej ne presega 420 evrov Če je na računu naveden znesek, ki presega 420 evrov, tega ni dovoljeno drobiti na nižje zneske; tudi če je račun plačan v več manjših zneskih, morajo biti plačani na transakcijski račun, čeprav posamezni ne presegajo 420 evrov Prav tako ni dopustno za eno dobavo blaga ali opravo storitve izdajati več računov, da bi se na ta način izognili obveznosti iz 36. člena ZDavP-2 in 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13).   Če je na računu naveden znesek, ki presega 420 evrov, tega ni dovoljeno drobiti na nižje zneske, oziroma tudi če je račun plačan v več manjših zneskih, morajo biti plačani na transakcijski račun, čeprav posamezni ne presegajo 420 evrov. Prav tako ni dopustno za eno dobavo blaga ali opravo storitve izdajati več računov, da bi se na ta način izognili obveznosti iz 36. člena ZDavP-2 in 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13). Glej stališče DURS. Drugi odgovori na vprašanja povezana s plačilom z gotovino so na tej povezavi.

Plačevanje obveznosti z gotovino v tujini

Objavljeno v: DAVKI, POSTOPEK|Tagi: , , |

Ali velja obveznost iz drugega in tretjega odstavka 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13)  tudi za plačevanje obveznosti v tujini? Glede na teritorialno veljavnost ZDavP-2 (in na njegovi podlagi sprejetega pravilnika) velja obveznost nakazovanja na transakcijske račune za plačila, opravljena na ozemlju Republike Slovenije. Če poslovni subjekt opravi nakup storitev ali blaga izven ozemlja Republike Slovenije, je glede načina plačevanja vezan na pravila države, v kateri izvede transakcijo. Navedeno pomeni tudi, da se delavcu, ki se ga pošlje na delo v tujino, in se pričakuje, da bo moral tam plačati določeno blago ali storitve za svoje podjetje v gotovini, lahko izroči gotovina, s katero bo delavec plačeval obveznosti v tej državi, v skladu z njeno zakonodajo oziroma v skladu s poslovnimi običaji, ki se uporabljajo v tej državi. Plačila delavcem, ki so napoteni na delo v tujino, in imajo naravo npr. dohodkov iz delovnega razmerja, pa morajo biti izvedena na njihov transakcijski račun. Glej stališče DURS. Drugi odgovori na vprašanja povezana s plačilom z gotovino so na tej povezavi.

Plačevanje v gotovini, če je transakcijski račun blokiran

Objavljeno v: DAVKI, POSTOPEK|Tagi: , |

Ali je to, da ima prejemnik plačila blokirane račune, opravičljiv razlog, da se plačilo opravi z gotovino? Ne. Namen spremembe pravilnika je tudi ta, da se plačila izvajajo tudi na blokirane račune in so na ta način poplačani tudi upnikovi upniki glede na vrstni red blokade. Glej stališče DURS. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Obveznost plačevanja s transakcijskim računom za tuje pravne osebe

Objavljeno v: DAVKI, POSTOPEK|Tagi: , , |

Ali velja obveznost plačevanja s transakcijskim računom tudi za tuje pravne osebe? Glede na teritorialno veljavnost ZDavP (in na njegovi osnovi sprejetega pravilnika), so na območju Republike Slovenije tudi tuji poslovni subjekti dolžni izvesti plačilo na transakcijski račun oziroma opraviti plačilo s plačilno kartico. Če je plačilo izvedeno v nasprotju s pravilnikom in ZDavP, je v prekršku oseba, ki bi plačilo morala izvesti na transakcijski račun, torej plačnik. Glej stališče DURS. Drugi primeri plačevanja z gotovino so obravnavani v članku plačevanje z gotovino.

Plačilo v gotovini nad 420 EUR – kdo je v prekršku?

Objavljeno v: DAVKI, POSTOPEK|Tagi: , |

Ali sta pri plačilu v gotovini, ki presega 420 evrov, v prekršku tako oseba, ki izvede plačilo v gotovini, kot tudi oseba, ki ga prejme? ZDavP-2 v 36. členu nalaga obveznost nakazovanja pravnim in drugim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom, posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravnim in drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil, da morajo plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune. Po določbi 14. točke 397. člena Zakona o davčnem postopku stori prekršek oseba, ki v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačil na transakcijske račune prejemnikov. Glej stališče DURS. Drugi odgovori na vprašanja povezana s plačilom z gotovino so na tej povezavi.  

Plačilo s plačilno kartico

Objavljeno v: DAVKI, POSTOPEK|Tagi: , |

Ali se plačilo s plačilno kartico šteje za gotovinsko plačilo ali plačilo na TRR? Z vidika izvajanja Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku plačilo s plačilnimi in kreditnimi karticami ne pomeni gotovinskega poslovanja, saj je pri tovrstnem poslovanju zagotovljena sledljivost denarnega toka. Glej stališče DURS. Drugi odgovori na vprašanja povezana s plačilom z gotovino so na tej povezavi.

Plačevanje z gotovino

Objavljeno v: DAVKI, POSTOPEK|Tagi: , , , , , , |

Prikazujemo davčno problematiko plačil na transakcijske račune. Generalna obveznost nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune izhaja iz 36. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, 32/12, 94/12, v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) (Zakon o davčnem postopku-2), v skladu s katerim morajo zaradi davčnih namenov pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune, odprte pri ponudnikih plačilnih storitev razen, če gre za plačila v manjših zneskih ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih. Primere, v katerih zgoraj navedenih plačil ni potrebno nakazovati na transakcijske račune, natančneje določa tretji A. del Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13) . Sprememba pravilnika iz Uradnega lista RS, št. 101/11 je med drugim prinesla tudi spremembe 23.a člena, ki ureja izjeme od obveznosti nakazovanja na transakcijske račune, med drugim znižanje zneska plačila, katerega poslovni subjekti niso dolžni nakazati na transakcijski račun drugega poslovnega subjekta, na 50 evrov. Kasneje je bil s spremembo pravilnika iz Uradnega lista RS, št. 24/12 znesek zvišan na 420 evrov. Naslednja bistvena sprememba 23.a člena pravilnika iz Uradnega lista RS, št. 101/11 določa subjektom iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 obveznost, da fizičnim osebam obvezno nakazujejo na transakcijski račun vse dohodke iz delovnega razmerja, razen pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na podlagi te spremembe pravilnika bo davčnemu organu zagotovljen učinkovitejši nadzor nad izplačevanjem osebnih prejemkov in s tem povezanih davčnih obveznosti (tudi prispevkov za socialno varnost). DURS je v

Obdaritev otrok

Objavljeno v: DOHODNINA|Tagi: , |

Darilo do 42 €, ki ga delodajalec podari otroku delojemalca v mesecu decembru, se ne všteva v davčno osnovo delojemalca. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let. Novoletno darilo je lahko izplačano tudi v denarju; nakazilo na transakcijski račun ni obvezno. Za delodajalca pomeni tovrstno darilo davčno priznan odhodek.

DURS – organizacija, koristni naslovi

Objavljeno v: DAVKI, PRIPOMOČKI|Tagi: |

O DAVČNI UPRAVI Ministrstvo za finance Davčna uprava Republike Slovenije  p.p. 631                          Ident. št. za DDV: SI 70310815  1001 Ljubljana                          Matična številka: 5918090  Šmartinska cesta 55                          Transakcijski račun št.: Izvrševanje proračuna RS,  Ljubljana                          št. 01100-6300109972 (ni za plačilo davkov in prispevkov)                          Standardna klasifikacija dejavnosti: 84.110                          Splošna dejavnost javne upraveBIC/SWIFT koda: Banka Slovenije BSLJ SI 2X   generalna direktorica: Jana Ahčin namestnik generalne direktorice: mag. Tomaž Perše Davčni zavezanci dobijo informacije na pristojnem davčnem uradu v času uradnih ur: ponedeljek  od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure torek          od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure sreda          od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure petek          od 8. do 13. ure   oziroma v davčni pisarni v času uradnih ur: ponedeljek  od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure sreda          od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure    Zavezanci naj se za informacije obrnejo na pristojni davčni urad, kjer so vpisani v davčni register. Tudi pisna vprašanja naslovijo zavezanci na poštni ali elektronski naslov pristojnega davčnega urada.   Davčni urad Brežice, tel.: (07) 496-1620, faks: (07) 496-1627 Davčni urad Celje, tel.: (03) 422-3300, faks: (03) 422-3890 Davčni urad Dravograd, tel.: (02) 872-3000, faks: (02) 872-3010 Davčni urad Hrastnik, tel.: (03) 564-2220, faks: (03) 564-2226 Davčni urad Kočevje, tel.: (01) 893-9110, faks: (01) 893-9142 Davčni urad Koper, tel.: (05) 610-8000, faks: (05) 610-8099 Davčni urad Kranj, tel.: (04) 2027-300, faks: (04) 237-1121 Davčni urad Ljubljana, tel.: (01) 369-3000, faks: (01) 369-3021 Davčni urad Maribor, tel.: (02) 235-6500, faks: (02) 235-6505 Davčni urad Murska Sobota, tel.: (02) 530-3100, faks:

Davčni predpisi

Objavljeno v: DAVKI|Tagi: , |

Zajete so povezave na spletne strani s ključnimi davčnimi predpisi: Splošno Zakon o davčnem postopku Zakon o davčni službi Zakon o upravnih taksah Neposredni davki Zakon o dohodnini Zakon o davku na izplačane plače Zakon o posebnem davku na določene prejemke Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb Zakon o popisu zalog in dajatvi na presežne zaloge določenih kmetijskih proizvodov Zakon o prispevkih za socialno varnost Zakon o ekonomskih conah Zakon o davku na tonažo Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka Posredni davki Zakon o davku od srečk Zakon o davku na dodano vrednost Zakon o trošarinah Zakon o davku na motorna vozila Zakon o davku na promet nepremičnin  Zakon o davku od iger na srečo Zakon o davku od prometa zavarovalnih poslov Zakon o davku na finančne storitve Obdavčitev premoženja, dediščin in daril Zakon o davku na dediščine in darila Zakon o davku na vodna plovila Zakon o davkih občanov Zakon o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo Zakon o davku na bilančno vsoto bank – ZDBVB Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin – ZMVN Carinski predpisi Zakon o carinski službi Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske Skupnosti Povezave na sorodne strani Zbirke zakonodajnega postopka DZ Uradna prečiščena besedila zakonov na straneh DZ Register predpisov RS Uradni list Evropska zakonodaja (EUR-lex)

Fizične osebe z dejavnostjo

Objavljeno v: DAVKI, DDV, DOHODNINA, DRUGI DAVKI, POSLOVANJE, POSTOPEK, PRISPEVKI, RAČUNOVODSTVO|Tagi: , , |

Prikazujemo obdavčitev fizičnih oseb z dejavnostjo. Prikaz vsebuje povezave na ustrezne spletne strani DURS-a. Fizične osebe z dejavnostjo Davki, prispevki in druge obvezne dajatve - vsi predpisi in pojasnila Davčni obrazci in programi Vpis v davčni register in davčna številka Mednarodno obdavčevanje Identifikacija za namene DDV Davčni postopek  Pomembni datumi Vaša vprašanja  Povezave na DURS!

Obdavčitev pravnih oseb

Objavljeno v: DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, POSLOVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tagi: , , |

Prikazujemo povezave na koristne spletne strani DURS-a v zvezi z obdavčitvijo pravnih oseb, in sicer: Pravne osebe   Davki, prispevki in druge obvezne   dajatve - vsi predpisi in pojasnila Davčni obrazci in programi Vpis v davčni register in davčna številka Mednarodno obdavčevanje Identifikacija za namene DDV Davčni postopek Pomembni datumi Vaša vprašanja IGRE NA SREČO

Pripomočki z davčnega področja

Objavljeno v: DAVKI, POSLOVANJE, PRIPOMOČKI|Tagi: , , |

Pripomočki z davčnega področja so objavljeni na spletnih straneh DURS-a. Ti so: Davčni obrazci in programi za fizične osebe Davčni obrazci in programi za pravne osebe Davčni obrazci in programi za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost E-oglasna deska Davčne evidence Vpis v davčni register in davčna številka Osebno dopolnilno delo Seznam davčnih zavezancev DDV v Evropski uniji Kaj je dobro vedeti o davčnem inšpekcijskem nadzoru Plačevanje davkov in drugih obveznih dajatev Javna prodaja zarubljenih premičnin Brošure in zloženke DURS Predlogi, pohvale in pripombe Število kupljenih nepremičnin v RS s strani tujcev

Davčni zavezanci – začetniki; fizične osebe, ki začno izvajati dejavnost

Objavljeno v: DAVKI, ORGANIZIRANJE, POSLOVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tagi: , , , |

Začetek izvajanja dejavnosti - fizične osebe V članku obravnavamo: OPOMNIK ZA DAVČNE ZAVEZANCE, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST – ZAČETNIKE Spremembe načina obdavčevanja dohodka iz dejavnosti v letu 2013 NOVO!   Uvod 1 VPIS FIZIČNE OSEBE, KI OPRAVLJA DEJAVNOST V EVIDENCE 1.1 Vpis samostojnih podjetnikov v Poslovni register Slovenije 1.2 Vpis fizične osebe, ki opravlja dejavnost v davčni register 2 OBDAVČITEV FIZIČNE OSEBE, KI OPRAVLJA DEJAVNOST PO ZAKONU O DOHODNINI 2.1 Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov 2.2 Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov 3 PLAČEVANJE PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST 3.1 Vključitev v obvezno socialno zavarovanje 3.1.1 Vlaganje prijav in odjav zavarovanja 3.2 Osnova za plačevanje prispevkov za socialno varnost samozaposlenih    3.2.1 Uvrstitev v novo zavarovalno osnovo za leto 2013 na podlagi dobička, doseženega v letu 2012 3.3 Stopnje prispevkov za socialno varnost 3.4 Obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost 3.5 Oprostitev plačila prispevkov v prvih dveh letih poslovanja 3.6 Plačevanje pavšalnih prispevkov za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic 3.6.1 Pavšal za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 3.6.2 Pavšal za zdravstveno zavarovanje 4 IDENTIFIKACIJA ZA NAMENE DDV 5 DRUGE OBVEZNOSTI 6 INFORMIRANJE Vir podatkov: DURS http://www.durs.gov.si/si/storitve/brosure_in_zlozenke_durs/opomnik_za_davcne_zavezance_ki_opravljajo_dejavnost_zacetnike/

Davki in ZUJF (Zakon o uravnoteženju javnih financ)

Objavljeno v: DAVKI|Tagi: , |

V članku prikazujemo stališča DURS-a v zvezi z davki in ZUJF. Pojasnilo MF v zvezi z določbami Zakona za uravnoteženje javnih financ v delu, ki ureja davek na nepremično premoženje večje vrednosti (3. 8. 2012) Pojasnilo MF v zvezi z določbami Zakona za uravnoteženje javnih financ v delu, ki ureja davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč (3. 8. 2012) Preglednica davkov po ZUJF    

Pregled obdavčitve fizičnih oseb

Objavljeno v: DAVKI, DDV, DOHODNINA, DRUGI DAVKI, POSTOPEK|Tagi: , |

Prikazujemo predstavitev DURS: Davki na 1,2,3 za fizične osebe (preprosta razlaga skrb premaga) - januar 2013   KAZALO 1. Pridobitev davčne številke za novorojenčka 2. Pridobitev davčne številke za tujo fizično osebo 3. Odmera dohodnine na letni ravni 4. Uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane 5. Namenitev dela dohodnine za donacije 6. Osebno dopolnilno delo 7. Lastništvo ali uporaba nepremičnine 8. Dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč 9. Oddaja premoženja v najem 10. Prodaja nepremičnine 11. Obdavčitev nepremičnin večje vrednosti 12.Pridobitev novega prevoznega sredstva v Slovenijo 13. Pridobitev rabljenega prevoznega sredstva v Slovenijo 14. Velike družine – uveljavljanje vračila DMV 15. Invalidi - uveljavljanje vračila DMV 16. Rabljeno vozilo iz tujine – na kaj moramo biti pozorni 17. Obdavčitev vodnih plovil 18. Obdavčitev daril 19 Dedovanje 20. Obdavčitev v nagradnih igrah 21. Obdavčitev iger na srečo 22. Obdavčitev obresti 23. Prodaja vrednostnih papirjev, drugih deležev ali investicijskih kuponov 24. Obdavčitev dividend 25. Odpis, odlog, obročno plačilo davka 26. Pritožba 27. Davčna izvršba 28. Pomembni datumi – za fizične osebe

Dohodnina – DURS

Objavljeno v: DAVKI, DOHODNINA|Tagi: , , |

Prikazane so povezave na spletne naslove DURS - brošura - dohodnina. Iz prikazane povezave je možno pridobiti vse o dohodnini, kar je objavljeno na spletnih naslovih DURS.   DOHODNINA ODMERA DOHODNINE NA LETNI RAVNI DOHODEK IZ ZAPOSLITVE DOHODEK IZ DEJAVNOSTI DOHODEK IZ OSNOVNE KMETIJSKE IN OSNOVNE GOZDARSKE DEJAVNOSTI DOHODEK IZ ODDAJANJA PREMOŽENJA V NAJEM DOHODEK IZ PRENOSA PREMOŽENJSKE PRAVICE DRUGI DOHODKI PO ZDOH-2 DAVČNE OLAJŠAVE  

Rezultat poslovanja

Objavljeno v: ANALIZA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, NAČRTOVANJE, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, SPLOŠNO|Tagi: , , |

Rezultat poslovanja Dr. Branko Mayr   Najlaže ga pojasnimo s pomočjo primera v katerem predpostavimo, da imamo danes 1.000 evrov. Zanje smo kupili neko blago, ki smo ga prodali za 1.200 evrov in imamo 200 evrov več, kot na začetku. Kaj je razlika med začetnimi in končnimi sredstvi? Povečanje premoženja! Povečanje premoženja je dobiček. Zmanjšanje premoženja pa  izguba. Spoznali smo, da ima premoženje svoje vire financiranja. Tuje moramo vrniti, lastniški pa nimajo zapadlosti. Tujim virom financiranja moramo plačati obresti. Lastniškim virom pa pripada čisti dobiček, ki se prehodno med viri prikazuje kot povečanje kapitala. Tudi izguba pripada lastnikom. Izguba je po svoji vsebini zmanjšanje premoženja in posledično lastniških virov premoženja. Iz povedanega izhaja, da tisti končni rezultat poslovanja, ki ga ustvarimo s poslovanjem pripada lastnikom podjetja. Imenujemo ga čisti dobiček ali čista izguba. Osnovni kategoriji poslovnega izida sta čisti dobiček in čista izguba. Za obravnavo rezultata poslovanja je pomembno poznavanje mest odgovornosti, stroškovnih, odhodkovnih mest in stroškovnih nosilcev.

Sestavine poslovnega izida

Objavljeno v: 93 – ČISTI DOBIČEK ALI ČISTA IZGUBA OZIROMA NERAZPOREJENI ČISTI PRESEŽEK PRIHODKOV ALI ČISTI PRESEŽEK ODHODKOV, DAVEK NA DOHODEK, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, RAZRED 7 – ODHODKI IN PRIHODKI ODHODKI, RAZRED 8 – POSLOVNI IZID, RAZRED 9 – KAPITAL, DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN DOLGOROČNE REZERVACIJE, SRS 17 - Odhodki, SRS 18 - Prihodki, SRS 19 - Vrste poslovnega izida in denarnega toka, SRS 25 - Oblike izkaza poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje|Tagi: , , , , , , , , , , , |

Sestavine poslovnega izida

Razvrščanje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem

Objavljeno v: 47 – STROŠKI DELA, ANALIZA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, MRS 19 Zaslužki zaposlencev, MSRP - mednarodni standardi računovodskega poročanja, POJMI, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, SPLOŠNO, SRS, SRS 15 - Stroški dela in stroški povračil zaposlencem|Tagi: , , , , , , , |

Razvrščanje stroškov dela in stroškov povračil zaposlencem

Metode amortiziranja

Objavljeno v: 43 – AMORTIZACIJA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, POJMI, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO, SPLOŠNO|Tagi: , , , , , |

Metode amortiziranja Dr. Branko Mayr   Pri amortiziranju amortizljivih sredstev uporabljamo: metodo enakomernega časovnega amortiziranja, metodo padajočega amortiziranja ali metodo proizvedenih enot. Uporabljena metoda amortiziranja mora odsevati vzorec, po katerem naj bi se prihodnje gospodarske koristi sredstva uporabljale v poslovnem subjektu. Samostojno se je treba odločiti, katera metoda amortiziranja se bo uporabljala: metoda enakomernega časovnega amortiziranja, metoda padajočega amortiziranja ali metoda proizvedenih enot. Izbrati je treba tisto metodo, ki najbolj ustreza pričakovanemu vzorcu uporabe prihodnjih gospodarskih koristi od amortizirljivega sredstva. Metodo, ki se uporablja pri sredstvu, se izbere na podlagi pričakovanega vzorca uporabljanja pričakovanih prihodnjih gospodarskih koristi, ki jih omogoča sredstvo, in se dosledno uporablja iz obdobja v obdobje, razen če se spremeni pričakovani vzorec uporabljanja teh prihodnjih gospodarskih koristi. Redko, če sploh, obstajajo prepričljivi dokazi v podporo metodi amortiziranja neopredmetenih sredstev s končno dobo koristnosti, katere posledica bi bil manjši znesek amortizacijskega popravka vrednosti kot po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Obstajajo različne metode amortiziranja, ki se lahko premišljeno uporabijo pri razporejanju amortizirljivega zneska sredstva v dobi njegove koristnosti. Take so metoda enakomernega amortiziranja, metoda padajočega amortiziranja in metoda amortiziranja glede na obseg učinkov. Metoda enakomernega časovnega amortiziranja Posledica metode enakomernega časovnega amortiziranja je stalni znesek amortizacije v vsej dobi koristnosti sredstva, če se preostala vrednost sredstva ne spremeni. Metoda padajočega amortiziranja Posledica metode padajočega amortiziranja so padajoči zneski amortizacije v vsej dobi koristnosti sredstva. Metoda proizvedenih enot Posledica metode proizvedenih enot so zneski amortizacije, temelječi na pričakovani uporabi ali učinkih sredstva. Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. Uporabljena metoda amortiziranja sredstva se mora pregledati vsaj ob koncu vsakega poslovnega leta in - če pride do bistvenih sprememb pričakovanega vzorca uporabe prihodnjih gospodarskih koristi, utelešenih v sredstvu - se

Začetno računovodsko merjenje stroškov amortizacije

Objavljeno v: 43 – AMORTIZACIJA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, KNJIGOVODSTVO, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA|Tagi: , , , , , , , , |

Začetno računovodsko merjenje stroškov amortizacije

Prevrednotovanje stroškov amortizacije

Objavljeno v: 43 – AMORTIZACIJA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, RAČUNOVODSTVO, SRS, SRS 13 - Stroški amortizacije|Tagi: , , |

Prevrednotovanje stroškov amortizacije Dr. Branko Mayr   Prevrednotenje stroškov amortizacije je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Kot prevrednotenje se ne šteje sprememba njihove knjigovodske vrednosti pri uporabi običajnih metod obračunavanja. Taka sprememba se obravnava kot sprememba računovodske ocene in vpliva na stroške in ne neposredno na odhodke. Na podlagi smernic za obračunavanje se stroški amortizacije za poslovno leto prevrednotijo, če so prvotne predpostavke o dobi koristnosti posameznega amortizirljivega sredstva zaradi spremembe okoliščin neprimerne. Skrajšanje prvotno predvidene dobe koristnosti poveča, podaljšanje prvotno predvidene dobe koristnosti pa zmanjša že obračunane stroške amortizacije v obravnavanem poslovnem letu, kar zmanjša oziroma poveča tudi knjigovodsko vrednost amortizirljivih sredstev. Prevrednotenje stroškov amortizacije vpliva na stroške in ne neposredno na odhodke. Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev zaradi njihove okrepitve ali oslabitve se izraža v spremenjeni amortizacijski osnovi praviloma v naslednjem obračunskem obdobju in ne v povečanju ali zmanjšanju obračunanih stroškov amortizacije.

Kaj se amortizira?

Objavljeno v: 43 – AMORTIZACIJA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, RAČUNOVODSTVO, RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA|Tagi: , , |

Kaj se amortizira? Dr. Branko Mayr   Amortizira se: vsako posamezno opredmeteno osnovno sredstvo z visoko nabavno vrednostjo, neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti. Znesek amortizacije se v vsakem obdobju pripozna v poslovnem izidu, razen če je vštet v knjigovodsko vrednost kakega drugega sredstva (npr. v vrednost učinka).   Poslovni subjekt razporedi prvotno pripoznani znesek za opredmeteno osnovno sredstvo po njegovih pomembnejših delih in posebej amortizira vsak tak del. Včasih je lahko ustrezno posebej amortizirati trup letala in njegove motorje, in sicer ne glede na to, ali je letalo v lasti poslovnega subjekta ali je predmet finančnega najema. Možno je, da ima neki pomembnejši del opredmetenega osnovnega sredstva isto dobo koristnosti in metodo amortiziranja kot neki drugi pomembnejši del istega sredstva. Taki deli se lahko pri določanju zneska amortizacije razvrstijo v skupine. Če poslovni subjekt posebej amortizira nekatere dele posameznega opredmetenega osnovnega sredstva, mora posebej amortizirati tudi preostanek tega sredstva. Preostanek sestavljajo tisti deli sredstva, ki sami po sebi niso pomembni. Če ima poslovni subjekt različna pričakovanja glede teh delov, je morda treba uporabiti metode za določanje približnih vrednosti, da bi preostanek amortizirali na način, ki bi pokazal dejanski vzorec porabe in/ali dobo koristnosti delov preostanka. Poslovni subjekt se lahko odloči, da bo posebej amortiziral tiste dele sredstva, katerih nabavna vrednost ni visoka v primerjavi s celotno nabavno vrednostjo sredstva. Znesek amortizacije v obdobju se običajno pripozna v poslovnem izidu. Včasih pa se prihodnje gospodarske koristi, utelešene v sredstvu, izrabljajo za proizvajanje drugih sredstev. V takšnem primeru je znesek amortizacije del stroškov drugih sredstev in se vključi v njihovo knjigovodsko vrednost. Amortizacija proizvajalnega obrata in opreme se na primer všteje v stroške pretvarjanja zalog. Podobno je amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev, ki se uporabljajo v razvojnih

Davčno priznani odhodki – presežek posojil

Objavljeno v: DAVKI|

Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec Abeceda Svetovanje d.o.o. Spremembe zakonskih določil ZDDPO-2 o tanki kapitalizaciji Uvodno Določilo o presežku posojil (o t. i. tanki kapitalizaciji) davčno »kaznuje« družbe, ker njihovi družbeniki namesto kapitala družbi zagotovijo posojilo. Sorodne določbe poznajo tudi drugje v EU (resda je izvedba po državah različna). V Sloveniji so davčno priznane samo obresti, obračunane od štirikratnika vrednosti deleža družbenika. Vse obresti, obračunane od zneska danega posojila, ki presega štirikratnik deleža družbenika (izračun pojasnimo v nadaljevanju), davčno niso priznane v obračunu DDPO. V ZDDPO-2 so se pravkar spremenila tudi določila 32. člena ZDDPO-2, ki začnejo veljati 1. januarja 2014 (Ur. l. RS 81/13, 4. 10. 2013). V prispevku omenjamo pomembno spremembo glede določanja vrednosti deleža družbenika (z najmanj 25-odstotnim deležem), ki daje posojilo svoji povezani osebi. Novi 4. odstavek 32. člena ZDDPO-2 Navajamo dosedanje določilo 3. odstavka 32. člena ZDDPO-2, v katerem smo doslej našli določilo o načinu izračunavanja deleža družbenika: Znesek deleža delničarja oziroma družbenika v kapitalu prejemnika posojila se določi za davčno obdobje kot povprečje na podlagi: stanja vplačanega kapitala, prenesenega čistega dobička in rezerv na zadnji dan vsakega meseca v davčnem obdobju. Novo določilo 4. odstavka 32. člena ZDDPO-2 je naslednje: Znesek deleža delničarja oziroma družbenika v kapitalu prejemnika posojila se določi za davčno obdobje kot povprečje na podlagi: - stanja kapitala na začetku in koncu davčnega obdobja, pri čemer se za kapital upoštevajo vse sestavine kapitala na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi razen čistega poslovnega izida poslovnega leta. V novem 4. odstavku je na drugi način navedeno, kako se sploh izračuna povprečje določene kapitalske postavke. Še bolj pomemben pa je način izračuna deleža družbenika – seveda samo za potrebe določila 32. člena ZDDPO-2. Tabelarično

Metode merjenja pri ločeni pridobitvi

Objavljeno v: ANALIZA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, NAČRTOVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tagi: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

V prispevku obravnavamo metode  merjenja pri ločeni pridobitvi. Merjenje glede na načine pridobitve kategorije      

Pojmi pri merjenju gospodarskih kategorij

Objavljeno v: ANALIZA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, MERJENJE, NAČRTOVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tagi: , , , , , , , , , , , , , , , , |

Pojmi pri merjenju gospodarskih kategorij

Nekatere posebnosti merjenja sredstev, ki se obvladujejo – Diskontiranje obveznosti za odloženi davek

Objavljeno v: DAVKI, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO|Tagi: , , |

Obveznosti za odloženi davek se ne diskontirajo. Obveznosti in terjatve za odloženi davek se pobotajo, če in le če ima poslovni subjekt zakonsko izterljivo pravico pobotati odmerjene terjatve za odloženi davek in odmerjene obveznosti za odloženi davek ter se terjatve in obveznosti za odloženi davek nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti.

Računovodenje v primeru likvidacije ali/in stečaja

Objavljeno v: ANALIZA, DAVKI, FINANČNO POSLOVANJE, KNJIGOVODSTVO, MERJENJE, PRIPOZNAVANJE, RAČUNOVODSTVO, SRS 37 - Računovodske rešitve v podjetjih v stečaju ali likvidaciji|Tagi: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |

Računovodenje v primeru likvidacije ali stecaja